MojSP.si
InformacijeUstanovitev s.p.Popoldanski s.p.Normirani s.p.Davki in prispevkiRačunovodstvoZakonodajaZaprtje s.p.
OrodjaKalkulatorji in izračuniGenerator računovQR generatorE-postopki SPOTPredloge dokumentov
ČlankiNovostiZakonodajaFinance in davkiPodjetništvoMarketing in prodajaTehnologija in digitalizacijaVsi članki
RazpisiVavčerjiMikrokreditiGarancijeSubvencijeEU sredstvaJavna naročilaVsi razpisi
DogodkiWebinarjiDelavniceSejmiKonferenceMreženjeIzobraževanjaVsi dogodki
Pregled dejavnosti

Kaj narediti kot s.p., ko stranka ne plača računov?

Članek pojasnjuje, kako naj samostojni podjetnik ukrepa, ko stranka ne plača računa. Predstavlja postopke od prijaznega opomnika, telefonskega klica in pisnega opomina do izvršbe preko portala e-Sodstvo. Pojasnjeni so tudi sodni stroški, davki pri neplačanih računih ter praktični nasveti, kako se podjetniki lahko zaščitijo pred neplačniki.

Kaj narediti kot s.p., ko stranka ne plača računov?

Neporavnani računi?

Eden izmed problemov v poslovanju samostojnih podjetnikov. Veliko podjetnikov se prej ali slej znajde v tej situaciji, ko stranka računa ne poravna pravočasno ali pa ga sploh ne plača.

V takšnih primerih je pomembno, da ukrepate pravočasno in predvsem sistematično. V tem članku pojasnjujemo:

  • kako postopati pri neplačanem računu,

  • katere korake lahko naredite pred izvršbo,

  • kako poteka izvršba preko portala e-Sodstvo,

  • kako se zaščititi pred neplačniki,

  • ter kako je z davki pri neplačanih računih.

1. Najprej preverite ali je račun res zapadel

Preden začnete s postopki izterjave, najprej preverite:

  • ali je rok plačila na računu že potekel,
  • ali je bil račun pravilno izdan,
  • ali je stranka račun sploh prejela.

Pomembno je tudi, da račun vsebuje vse obvezne elemente računa, ki jih mora podjetnik navesti ob izdaji. Če želite preveriti, kaj mora račun vsebovati, si ga lahko sami kreirate na MojSP.

2. Prijazen opomnik po e-mailu

Prvi korak je vedno prijazen opomnik po e-mailu.

Veliko računov je plačanih že po prvem opomniku, saj podjetja pogosto spregledajo račun ali ga preprosto pozabijo plačati.

Opomnik je priporočljivo poslati 3–7 dni po zapadlosti računa.

Primer:

Spoštovani,

prijazno vas opominjamo, da račun št. 2026-015 v znesku 850 € z zapadlostjo 15. 3. 2026 še ni bil poravnan.

Prosimo za informacijo o predvidenem datumu plačila.

Hvala in lep pozdrav.

3. Telefonski klic

Če stranka na e-mail ne odgovori, je naslednji korak telefonski klic.

V praksi se pogosto zgodi, da:

  • račun ni prišel do odgovorne osebe,
  • je račun še v obdelavi,
  • ima podjetje začasne likvidnostne težave.

Veliko neplačanih računov se reši že z enim telefonskim pogovorom.

4. Pisni opomin

Če plačila še vedno ni, pošljite pisni opomin.

Ta opomin je formalno opozorilo, v katerem navedete:

  • številko računa
  • znesek dolga
  • datum zapadlosti
  • nov rok plačila
  • opozorilo na izvršbo

Opomin za neplačan račun (primer):

OPOMIN PRED IZVRŠBO

Spoštovani,

kljub predhodnemu opominu vaš račun št. 2026-015 v znesku 850 € z zapadlostjo 15. 3. 2026 še vedno ni poravnan.

Prosimo, da znesek poravnate najkasneje v roku 8 dni od prejema tega opomina.

V primeru neplačila bomo primorani sprožiti postopek izvršbe.

V opominu določite nov rok plačila, običajno 8 ali 15 dni, s čimer stranki omogočite zadnjo možnost za prostovoljno poravnavo obveznosti. Ta korak je pomemben tudi zato, ker izkazuje, da ste spor poskušali rešiti mirno in poslovno korektno, preden ste sprožili pravni postopek.

5. Izvršba

Če stranka računa ne poravna niti po opominu, lahko sprožite postopek izvršbe.

Najpogostejša oblika je:

Izvršba na podlagi verodostojne listine

Gre za poenostavljen sodni postopek, kjer kot dokaz uporabite:

  • račun
  • dobavnico
  • pogodbo
  • izpis odprtih postavk

V večini primerov je za podjetnike dovolj račun kot dokaz o dolgu.

6. Portal e-Sodstvo

Predlog za izvršbo se odda preko portala.

Za oddajo potrebujete:

  • digitalno potrdilo (SIGEN-CA ali drugo),
  • podatke o dolžniku,
  • številko računa,
  • znesek dolga.

Sodišče nato izda sklep o izvršbi, ki se vroči dolžniku.

Če dolžnik ne ugovarja, se izvršba nadaljuje.

Če dolžnik ne vloži ugovora v roku (običajno 8 dni), se izvršba nadaljuje s prisilno izterjavo (npr. blokada računa ali rubež), pri čemer lahko dolžnik dolg kadarkoli poravna, vloži pritožbo (ki pa ne zadrži izvršbe) ali zaprosi za obročno plačilo oziroma odlog, izvršba pa se ustavi, ko je dolg poplačan ali za postopek ni več pravne podlage.

7. Sodna taksa

Ob vložitvi predloga za izvršbo je treba plačati sodno takso.

Višina takse je določena v Zakonu o sodnih taksah.

Pri manjših zneskih dolga je taksa običajno približno 44 € ali več, odvisno od višine zahtevka.

Če je izvršba uspešna, lahko sodišče odredi, da dolžnik povrne tudi sodne stroške in takso.

8. Izvršba

Če dolžnik ne vloži ugovora, lahko sodišče odredi izvršbo, kot je blokada bančnega računa, rubež sredstev ali plače ter rubež premičnega ali nepremičnega premoženja. Če dolžnik vloži ugovor, se postopek lahko nadaljuje kot pravdni postopek.

Opomba: Pravdni postopek je sodni postopek, v katerem sodišče odloča o sporu med strankama (npr. ali dolg res obstaja), običajno takrat, ko dolžnik ugovarja izvršbi in je treba najprej dokazati upravičenost terjatve.

Podrobnosti postopka izvršbe lahko preverite tudi na strani sodišča.

9. Davek pri neplačanih računih

Velik problem za podjetnike je, da morajo v določenih primerih plačati davek tudi za neplačan račun.

Normirani s.p.

  • se davek obračuna na podlagi prihodkov, ne glede na to ali je račun plačan ali ne.

Več o normiranem s.p..

DDV zavezanci

Če ste zavezanec za DDV, morate:

  • obračunati DDV ob izdaji računa tudi če račun ni plačan.

To pomeni, da morate DDV plačati državi, tudi če kupec še ni plačal računa. Če plačilo nikoli ne prejmete in je terjatev neizterljiva, lahko pod določenimi pogoji uveljavljate popravek DDV ( lahko pod določenimi pogoji odpišete kot davčno priznan odhodek) v skladu z 39. členom ZDDV-1.

Kako se zaščititi pred neplačniki

Najboljša rešitev je preventiva.

1. Avans ali predplačilo

Pri večjih projektih zahtevajte:

  • 30 % do 50 % avansa.

To je zelo pogosta praksa v storitvenih dejavnostih.

2. Pogodba o sodelovanju

V pogodbi jasno določite:

  • rok plačila,
  • zamudne obresti,
  • možnost izvršbe,
  • pogoje prekinitve sodelovanja.

3. Preverjanje bonitete podjetja

Pred večjim poslom preverite podjetje s katerim želite sodelovati. Na ajpes-u , kjer lahko preverite:

  • blokade računov,
  • osnovne podatke podjetja,
  • poslovanje podjetja.

4. Krajši plačilni roki

Namesto 30 dni raje določite:

  • 8 dni - 15 dni

Daljši roki pogosto povečujejo tveganje za neplačilo.

5. Redno spremljanje terjatev

Ne čakajte več mesecev. Opomnik pošljite takoj po zapadlosti računa.

Veliko podjetnikov dela napako, da čakajo več mesecev, kar pogosto pomeni, da je izterjava kasneje težja.

Zaključek

Neplačani računi so žal realnost poslovanja mnogih podjetnikov. Ključno je, da reagirate hitro in sistematično.

Najbolj priporočljiv postopek je takšen, kot smo ga navedli že zgoraj: prijazen opomnik po e-mailu, telefonski klic, pisni opomin, nov rok plačila, izvršba.

Pomembno je tudi, da podjetnik ne odlaša predolgo z ukrepanjem, saj starejše terjatve postajajo težje izterljive.

Če imate več neplačanih računov, lahko razmislite tudi o sodelovanju z izterjevalnimi agencijami, faktoringu (prodaji terjatev) ali pravnem svetovanju pri večjih zneskih.

Še pomembnejša pa je preventiva. Dobro pripravljene pogodbe, avansi in redno spremljanje odprtih terjatev lahko močno zmanjšajo tveganje za neplačane račune.

Za podjetnika je namreč likvidnost ključna. Plačilo za opravljeno delo ni le pravica podjetnika, temveč tudi pogoj za stabilno poslovanje.