MojSP.si
InformacijeUstanovitev s.p.Popoldanski s.p.Normirani s.p.Davki in prispevkiRačunovodstvoZakonodajaZaprtje s.p.
OrodjaKalkulatorji in izračuniGenerator računovQR generatorE-postopki SPOTPredloge dokumentov
ČlankiNovostiZakonodajaFinance in davkiPodjetništvoMarketing in prodajaTehnologija in digitalizacijaVsi članki
RazpisiVavčerjiMikrokreditiGarancijeSubvencijeEU sredstvaJavna naročilaVsi razpisi
Pregled dejavnosti

Normirani s.p.

Normirani s.p. je ena najpogostejših oblik obdavčitve med samostojnimi podjetniki, zlasti pri storitvenih dejavnostih in poslovanju z nizkimi stroški.

Kaj je normirani s.p.?

Normirani s.p. je način obdavčitve, kjer se stroški priznajo pavšalno, brez dokazovanja dejanskih odhodkov. Namenjen je poenostavitvi poslovanja.

Največja razlika med navadnim in normiranim s.p. je v načinu ugotavljanja davčne osnove. Pri navadnem s.p. se davčna osnova ugotovi kot razlika med dejanskimi prihodki in dejanskimi odhodki. Pri normiranem s.p. pa se upoštevajo davčno priznani prihodki in normirani odhodki po pavšalu.

Ali je normirani s.p. prava izbira zame?

Če prvič odpirate s.p. in boste opravljali storitveno dejavnost brez večjih stroškov, je normirani s.p. pogosto najpreprostejša izbira.

Kakšni so pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov?

Za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov se lahko odloči zavezanec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

  • v davčnem letu pred tekočim letom ni presegel 50.000 € prihodkov, če s.p. ni njegova glavna zaposlitev (popoldanski s.p.) oziroma je zavarovan po drugi podlagi, na primer kot redno zaposleni, upokojenec ali študent
  • v davčnem letu pred tekočim letom ni presegel 120.000 € prihodkov, če ima s.p. kot glavno dejavnost in iz njega plačuje polne prispevke za socialno varnost najmanj 9 mesecev v letu
  • od izstopa iz sistema normiranih odhodkov ali od prenehanja opravljanja dejavnosti je preteklo več kot 5 davčnih let

5-letna čakalna doba

Zavezanec, ki izstopi iz sistema normiranih odhodkov ali preneha opravljati dejavnost, lahko ponovno vstopi šele po preteku 5 davčnih let. Pri tem se davčno leto prenehanja ne upošteva.

Izračun davčne osnove - normirani odhodki

Pri normiranem s.p. se avtomatsko priznajo normirani odhodki v višini do 80 % prihodkov. Davčna osnova je zato le preostali del prihodkov, od katerega se dohodnina obračuna po progresivnih davčnih stopnjah, odvisno od višine prihodkov in statusa podjetnika. Višina priznanih normiranih odhodkov je odvisna od tega, ali gre za redni ali popoldanski s.p.

Za samozaposlene (najmanj 9 mesecev polni delovni čas)

Prihodki iz dejavnostiNormirani odhodkiDavek
Od 0 € do 60.000 €80%4%
Od 60.000 € do 120.000 €0%20%
Od 120.000 € naprej*0%35%

Maksimalni normirani odhodki: 48.000 € (80% od 60.000 €)

Za popoldanske s.p. (niso samozaposleni 9 mesecev)

Prihodki iz dejavnostiNormirani odhodkiDavek
Od 0 € do 12.500 €80%4%
Od 12.500 € do 30.000 €40%12%
Od 30.000 € do 50.000 €0%20%
Od 50.000 € naprej*0%35%

*Če normirani s.p. preseže 50.000 € (popoldanski) ali 120.000 € (redni), lahko v tekočem letu še posluje kot normiranec, vendar bo v naslednjem davčnem letu moral preiti na obdavčitev z dejanskimi odhodki.

Primer izračuna (redni s.p.)

Samostojni podjetnik ustvari 80.000 € prihodkov. Ker gre za redni s.p., se mu normirani odhodki priznajo do zakonsko določenega praga.

Za prvih 60.000 € prihodkov se priznajo normirani odhodki v višini 80 %, kar znaša 48.000 €. Za del prihodkov nad 60.000 € normirani odhodki ne veljajo več, zato se ta del obravnava v celoti kot davčna osnova.

Skupna davčna osnova znaša:

• 12.000 € (20 % od 60.000 €)

• 20.000 € (del prihodkov nad 60.000 €)

Skupna davčna osnova: 32.000 €

Dohodnina se obračuna progresivno:

• 12.000 € × 4 % = 480 €

• 20.000 € × 20 % = 4.000 €

Skupna dohodnina: 4.480 €

Ta znesek 4.480 € predstavlja letno dohodnino, ki jo mora podjetnik plačati za to davčno leto. V praksi se ta davek praviloma plačuje mesečno v obliki akontacije, kar pomeni približno 373 € na mesec, končni obračun pa se izvede ob oddaji letnega davčnega obračuna.

Opomba: Izračun prikazuje zgolj dohodnino. Prispevki za socialno varnost se obračunavajo ločeno glede na status podjetnika in niso vključeni v ta znesek.

Katere evidence mora voditi normirani s.p.?

Normirani s.p. ne vodi poslovnih knjig, mora pa za davčne namene voditi osnovne evidence, ki jih predpisuje zakonodaja.

Normirani s.p. mora voditi:

  • evidenco izdanih računov oziroma knjigovodskih listin
  • evidenco osnovnih sredstev, če jih ima
  • morebitne dodatne evidence, če to zahtevajo posebni predpisi za njegovo dejavnost

Če je normirani s.p. DDV zavezanec, mora poleg navedenega voditi tudi vse evidence, ki jih zahtevajo predpisi o DDV.

Vodenje evidenc je obvezno ne glede na to, ali podjetnik posluje z dobičkom ali izgubo, saj se davek pri normiranem s.p. vedno obračuna na podlagi prihodkov in pavšalnih odhodkov.

Na podlagi teh evidenc mora normirani s.p. do 31. marca oddati letno davčno poročilo oziroma obračun davka od dohodka iz dejavnosti.

Prihranek časa in denarja

Normirani s.p. prihrani pri stroških računovodstva, saj ni potrebno vodenje poslovnih knjig. To je še posebej primerno za dejavnosti z malo dejanskimi stroški.

Kdaj izbrati normirani s.p.?

Normirani s.p. je primerna izbira, kadar imate malo dejanskih stroškov, saj se avtomatsko priznajo pavšalni odhodki v višini 80 % prihodkov. Najpogosteje se uporablja pri storitvenih dejavnostih, kot so svetovanje, IT storitve, kreativne dejavnosti in freelance delo.

Primeren je tudi, če želite poenostaviti administracijo, ker ni treba voditi poslovnih knjig. Pogoj je, da vaši prihodki ne presegajo zakonskega praga, to je do 50.000 € pri popoldanskem s.p. oziroma do 120.000 € pri rednem s.p.

Kdaj normirani s.p. ni primeren?

Če imate visoke dejanske stroške (material, najemnine, zaposleni, oprema), je lahko klasično knjigovodstvo z dejanskimi odhodki davčno ugodnejše. Prav tako pri normiranem s.p. ne morete uveljavljati davčnih olajšav.

Kakšne so prednosti in slabosti normiranega s.p.?

Prednosti normiranega s.p.

Normirani s.p. omogoča poenostavljeno obdavčitev, saj se davek obračuna na podlagi normiranih odhodkov, brez dokazovanja dejanskih stroškov. To pomeni manj administracije in praviloma nižjo potrebo po računovodskem servisu, kar znižuje stroške poslovanja.

Zaradi fiksno določenega načina obdavčitve je poslovni okvir predvidljiv in stabilen, kar podjetniku omogoča lažje načrtovanje. Pri dejavnostih z nizkimi dejanskimi stroški je lahko normirani s.p. tudi davčno ugodnejša izbira kot poslovanje z dejanskimi odhodki.

Slabosti normiranega s.p.

Glavna slabost normiranega s.p. je, da ni mogoče uveljavljati dejanskih stroškov, tudi če so ti višji od normiranih. To je lahko problem pri dejavnostih z večjimi stroški, kot so material, oprema ali zaposleni.

Normirani s.p. ima tudi omejitve glede prihodkov, kar lahko predstavlja oviro za rast poslovanja. Poleg tega pri normiranem s.p. ni mogoče uveljavljati davčnih olajšav, kot so splošna olajšava ali olajšave za vzdrževane družinske člane.

Prednosti

  • Poenostavljeno obdavčitev brez dokazovanja stroškov
  • Manj administracije in nižji stroški računovodstva
  • Predvidljiv in stabilen poslovni okvir
  • Ni potrebno voditi poslovnih knjig
  • Davčno ugodna za dejavnosti z nizkimi stroški

Slabosti

  • Ni mogoče uveljavljati dejanskih stroškov
  • Ni mogoče uveljavljati davčnih olajšav
  • Omejitev prihodkov (50.000 € / 120.000 €)
  • 5-letna čakalna doba ob izstopu
  • Neugodna za dejavnosti z visokimi stroški

Prihodki povezanih oseb

Normirani s.p. mora biti pozoren na prihodke povezanih oseb. Če FURS ugotovi, da gre za umetno razdeljevanje dejavnosti z namenom izigravanja sistema normirane obdavčitve, lahko normiranemu s.p. odvzame pravico do normiranih odhodkov in dodatno obdavči prihodke.

Pogosta vprašanja in odgovori

Ali je normirani s.p. posebna oblika podjetja?

Ne. Normirani s.p. ni posebna pravna oblika, ampak le način obdavčitve samostojnega podjetnika.

Ali je normirani s.p. lahko DDV zavezanec?

Da. Normirani s.p. lahko postane DDV zavezanec, če preseže zakonski prag ali se za DDV odloči prostovoljno.

Ali lahko normirani s.p. izkazuje izgubo?

Ne. Pri normiranem s.p. se davek obračuna na podlagi prihodkov in normiranih odhodkov, zato izguba za davčne namene ni mogoča, tudi če so dejanski stroški višji od prihodkov.

Ali lahko normirani s.p. uveljavlja davčne olajšave?

Ne. Pri normiranem s.p. ni mogoče uveljavljati splošne olajšave, olajšav za vzdrževane družinske člane ali drugih osebnih olajšav.

Ali lahko med letom preidem na normirani s.p.?

Ne. Normirano obdavčitev je mogoče izbrati le ob ustanovitvi s.p. ali najpozneje do 31. marca za tekoče davčno leto. Med letom prehod ni mogoč.

Ali lahko normirani s.p. kasneje preide na dejanske stroške?

Da. Normirani s.p. lahko preide na obdavčitev z dejanskimi stroški z začetkom novega davčnega leta. Vendar pa v tem primeru velja, da se podjetnik ne more ponovno vključiti v sistem normiranih odhodkov naslednjih 5 davčnih let (t. i. 5-letna čakalna doba).

Ali normirani s.p. potrebuje računovodjo?

Ni nujno, saj je administracija poenostavljena, vendar je priporočljivo vsaj ob začetku poslovanja ali pri oddaji letnega obračuna.

Povezane vsebine

Kalkulator za normirance

Preverite, kateri način ugotavljanja davčne osnove je za vas ugodnejši glede na vaše prihodke in dejanske stroške.

Odpri kalkulator

Popoldanski s.p.

Vse o popoldanskem s.p. – nižji prispevki, pogoji in davčna obravnava ob redni zaposlitvi.

Preberi več

Davki in prispevki

Pregled vseh davčnih obveznosti in prispevkov za socialno varnost za samostojne podjetnike.

Preberi več

Ustanovitev s.p.

Postopek registracije popoldanskega s.p. je enak kot za redni s.p. – razlika je le v izbiri podlage za zavarovanje. Oglejte si celoten vodič.

Preberi vodič za ustanovitev