Ali kot normiranec potrebujem računovodjo?

Veliko podjetnikov ob odprtju normiranega s.p. predvideva, da zaradi poenostavljenega načina obdavčitve računovodske podpore ne bodo potrebovali.

Res je, da normirani s.p. prinaša manj administracije, enostavnejše vodenje evidenc in manj računovodskih obveznosti kot poslovanje po dejanskih stroških. Kljub temu pa mora tudi normiranec spoštovati številne davčne in zakonske obveznosti, povezane z izdajanjem računov, spremljanjem prihodkov, DDV pravili ter poročanjem državi.

Prav zato se veliko podjetnikov, tudi pri manjšem obsegu poslovanja, odloči za sodelovanje z računovodskim servisom ali vsaj občasno strokovno podporo.

Kaj sploh pomeni biti normiranec?

Pri normiranem s.p. država avtomatsko prizna normirane odhodke, zato podjetniku ni treba dokazovati dejanskih stroškov poslovanja (vodijo le evidenco izdanih računov (evidenco knjigovodskih listin) in evidenco osnovnih sredstev).

To pomeni:

• ni potrebe po vodenju klasičnega knjigovodstva,
• ni zbiranja računov za stroške,
• administracija je precej enostavnejša,
• davčna osnova se izračuna po posebnem sistemu.

Normirani s.p. je zato zelo priljubljena izbira med:

• freelancerji,
• programerji,
• marketingaši,
• fotografi,
• oblikovalci,
• svetovalci,
• manjšimi storitvenimi dejavnostmi.

Če še nisi prepričan, katera oblika poslovanja je prava zate, preveri tudi članek »Normirani ali redni s.p. – kaj izbrati?«.

Kaj mora normiranec vseeno voditi?

Čeprav je administracije manj, normiranec še vedno ni brez obveznosti.

Podjetnik mora med drugim:

• izdajati pravilne račune,
• spremljati prihodke,
• paziti na DDV prag,
• oddajati obračune FURS-u,
• plačevati prispevke,
• hraniti dokumentacijo,
• spremljati zakonodajne spremembe.

Veliko podjetnikov misli, da pri normirancu “ni skoraj nič dela”, potem pa hitro ugotovijo, da lahko že manjša napaka povzroči težave. Več o obveznostih, davkih, prispevkih in posebnostih poslovanja normiranega s.p. lahko preveriš tudi na podstrani Normirani s.p.

Kdaj računovodja skoraj ni potreben?

Pri enostavnejšem poslovanju, kjer ima normiranec manj računov, nima zaposlenih in posluje izključno v Sloveniji, lahko veliko administrativnih obveznosti vodi tudi sam. Kljub temu pa mora dobro poznati svoje davčne in zakonske obveznosti, redno spremljati spremembe zakonodaje ter biti pozoren na pomembne roke in poročanja.

Kdaj je računovodja zelo priporočljiv?

Računovodja postane precej bolj pomemben, ko:

• se približuješ DDV pragu,
• posluješ s tujino,
• uporabljaš različne platforme (Stripe, PayPal, Etsy, Amazon …),
• zaposliš delavca,
• imaš višje prihodke,
• nisi prepričan glede davkov,
• želiš optimizirati poslovanje,
• nimaš časa za administracijo.

Veliko podjetnikov se za računovodjo odloči predvsem zaradi mirnega spanca in ne zato, ker bi bilo knjigovodstvo obvezno.

Priporočamo tudi članek »Kdaj mora s.p. postati DDV zavezanec?«, saj veliko normirancev spregleda prav DDV obveznosti.

Računovodja za normirani s.p.

Računovodja lahko podjetniku pomaga precej več kot le pri oddaji obračunov in osnovni administraciji.

Pomembno vlogo ima predvsem pri tem, da podjetje posluje skladno z zakonodajo in davčnimi pravili. Tudi pri normiranem s.p. namreč obstaja več zakonskih obveznosti, ki jih mora podjetnik pravočasno izpolnjevati.

Računovodja lahko podjetniku pomaga pri spremljanju pomembnih sprememb zakonodaje, ga pravočasno opozori na davčne obveznosti in DDV prag, svetuje pri pravilnem izdajanju računov ter pomaga pri pripravi obračunov in organizaciji poslovanja.

Dolgoročno strošek računovodstva za veliko podjetnikov predstavlja precej manjši strošek kot morebitne kazni, zamudne obresti ali težave zaradi nepravilnega poslovanja.

Uporabne informacije glede davčnih obveznosti podjetnikov lahko spremljaš tudi prek eDavkov.

Strokovno računovodsko, davčno in podjetniško svetovanje

Dober računovodja danes ni več samo oseba, ki odda obrazce in pripravi letni obračun.

Izkušen računovodja pogosto hitro prepozna trenutke, ko podjetnik potrebuje dodatno pomoč ali opozorilo glede poslovanja.

Takrat lahko svetuje tudi vključitev:

• davčnega svetovalca,
• pravnega strokovnjaka,
• poslovnega svetovalca,
• strokovnjaka za mednarodno poslovanje,
• ali druge specializirane podpore.

Računovodja tako pogosto deluje kot prvi sogovornik podjetnika pri pomembnejših poslovnih odločitvah.

Primer iz prakse

Žan ima normirani s.p. in se ukvarja z oblikovanjem spletnih vsebin. Po nekaj letih poslovanja se odloči, da bo začel prodajati tudi digitalne priročnike in odprl račun pri tuji spletni platformi.

Ker gre za poslovanje s tujino in drugačen način obračunavanja storitev, se obrne na računovodjo. Ta ga opozori na morebitne DDV obveznosti, preveri vpliv na njegovo poslovanje ter mu po potrebi priporoči dodatni posvet z davčnim strokovnjakom.

Na ta način podjetnik pravočasno uredi poslovanje in se izogne kasnejšim težavam ali napačnim obračunom.

Najpogostejša napaka normirancev

Veliko težav pri normiranih s.p.-jih nastane predvsem zaradi slabega spremljanja prihodkov in nepoznavanja osnovnih davčnih pravil.

Podjetniki pogosto prepozno opazijo približevanje DDV pragu, napačno izdajajo račune, ne poznajo pravil poslovanja s tujino in niso dovolj pozorni na svoje davčne ter administrativne obveznosti. Prav zato je pomembno, da ima tudi normiranec vsaj osnovni pregled nad svojim poslovanjem in financami, ne glede na to ali sodeluje z računovodstvom ali ne.

Če želiš bolje razumeti svoje obveznosti kot normiranec, preveri tudi naše kalkulatorje in izračune za s.p..

Koliko stane računovodstvo za normiranca?

Cene so zelo različne.

Osnovno računovodstvo za normirani s.p. pogosto stane med 30 € in 80 € mesečno, odvisno od:

• števila računov,
• obsega poslovanja,
• poslovanja s tujino,
• DDV statusa,
• dodatnih storitev.

Nekateri normiranci računovodski servis uporabljajo le za pripravo letnega obračuna, drugi pa imajo dogovorjeno redno mesečno računovodsko podporo in svetovanje.

Zaključek

Tudi če podjetnik večino evidenc vodi samostojno, je priporočljivo, da vsaj enkrat letno, predvsem ob oddaji obračuna DDD-DDD (obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti), poslovanje preveri skupaj z računovodjo ali drugim strokovnjakom. Ta lahko pomaga pri spremljanju sprememb zakonodaje, pravočasno opozori na davčne obveznosti in DDV prag, svetuje pri pravilnem izdajanju računov ter pomaga pri pripravi obračunov in organizaciji poslovanja.

Če se podjetnik odloči, da bo večino poslovanja urejal sam je zelo pomembno, da redno spremlja novosti in spremembe na področju davkov, računovodstva in zakonodaje, saj se pravila pogosto spreminjajo. Sploh če nisi najbolj domač na področju poslovanja je lahko že občasna ura podpore ali svetovanja z računovodjo, zelo dobra in dolgoročno koristna odločitev.