Interventni zakon (ZIURS) 2026
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije prinaša prenovo normiranih odhodkov, nižjo obdavčitev najemnin, razvojno kapico pri prispevkih in spremembe na področju pokojnin.
Kaj je interventni zakon (ZIURS)?
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 11. maja 2026. Gre za obsežen paket sprememb, ki posega na področja davčne, delovnopravne in socialne zakonodaje ter spreminja besedila desetih zakonov. Namen zakona je zmanjšati davčne in prispevne obremenitve, povečati konkurenčnost gospodarstva ter spodbuditi zaposlovanje in investicije.
Za podjetnike, samozaposlene in računovodske servise so najpomembnejše spremembe:
- prenova sistema normiranih odhodkov,
- nižja obdavčitev oddajanja nepremičnin v najem,
- uvedba najvišje osnove za obračun prispevkov za socialno varnost (razvojna kapica),
- spremembe na področju pokojninskega zavarovanja in zaposlovanja po upokojitvi.
Nekatere določbe veljajo že za leto 2026
Ker se posamezne davčne spremembe uporabljajo retroaktivno za davčno leto 2026, bodo morali številni zavezanci in računovodski servisi preveriti že oddane obračune ter po potrebi pripraviti popravke. Natančni datumi začetka uporabe posameznih določb so odvisni od objave v Uradnem listu in morebitnih pojasnil FURS.
1. Normirani s.p. – ponovno ugodnejša ureditev
ZIURS sistem normiranih odhodkov dodatno omili in ga približa ureditvi, ki je veljala pred spremembami konec leta 2024. Spremenjena ureditev se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od 1. januarja 2026 dalje, zaradi retroaktivne uporabe pa zakon omogoča tudi naknadno priglasitev normiranosti in popravke že oddanih davčnih obračunov.
Višji prihodkovni pragovi za vstop
| Zavezanec | Prag prihodkov |
|---|---|
| Samostojni podjetnik, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve najmanj 5 mesecev | 150.000 € |
| Samostojni podjetnik, ki pogoja ne izpolnjuje v enem od dveh predhodnih let | 110.000 € |
| Popoldanski s.p. | 70.000 € |
Milejši pogoj glede zavarovanja
Za presojo upravičenosti do normiranosti se po novem zahteva najmanj pet mesecev neprekinjenega obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve (oziroma najmanj 41 % minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa). Pred spremembo je bil pogoj strožji – zahtevanih je bilo devet mesecev. Sprememba je posebej pomembna za podjetnike, ki dejavnost začnejo med letom ali jo imajo prekinjeno.
Nova progresivna lestvica normiranih odhodkov
Za podjetnike, ki izpolnjujejo pogoje za prag 150.000 €, se priznajo normirani odhodki:
| Prihodki iz dejavnosti | Priznani normirani odhodki |
|---|---|
| do 100.000 € | 80 % prihodkov |
| nad 100.000 € do 120.000 € | 80.000 € + 70 % od dela nad 100.000 € |
| nad 120.000 € do 150.000 € | 94.000 € + 40 % od dela nad 120.000 € |
| nad 150.000 € | 106.000 € (0 % od dela nad 150.000 €) |
Nad pragom 150.000 € normirani odhodki niso več priznani.
Za popoldanske s.p. velja ločena lestvica:
| Prihodki iz dejavnosti | Priznani normirani odhodki |
|---|---|
| do 50.000 € | 80 % prihodkov |
| nad 50.000 € do 70.000 € | 40.000 € + 70 % od dela nad 50.000 € |
| nad 70.000 € | 54.000 € (0 % od dela nad 70.000 €) |
Odpravljena petletna prepoved ponovnega vstopa
Odpravljena je določba, po kateri podjetnik po izstopu iz sistema normiranih odhodkov pet let ni mogel ponovno vstopiti. To prinaša večjo fleksibilnost pri odločanju med dejanskimi in normiranimi odhodki. Podjetnikom in kmetom, katerih letni prihodek ne presega letne minimalne plače, se zavarovalna osnova določi v višini največ 45 % minimalne letne plače.
Naknadna vključitev za leto 2026
2. Najemnine – nižja obdavčitev
Ena najodmevnejših sprememb je znižanje dohodnine od oddajanja premoženja v najem. Do sedaj se je tak dohodek obdavčeval po 25-odstotni stopnji, po novem pa velja:
- 15 % dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem,
- 5 % dohodnine v posebnih primerih dolgoročnega oddajanja mladim oziroma mladim družinam.
Gre za cedularno obdavčitev, kar pomeni, da se dohodek še vedno ne vključuje v letno dohodninsko osnovo.
Primer prihranka pri najemnini
Pri mesečni najemnini 1.000 € bruto in upoštevanju 10 % normiranih stroškov se davčna obremenitev bistveno zniža.
• Dosedanja letna obveznost (25 %): 2.700 €
• Nova letna obveznost (15 %): 1.620 €
Prihranek: 1.080 € na leto
Pogoji za 5-odstotno stopnjo
Nižja 5-odstotna stopnja se lahko uporabi, kadar najemodajalec stanovanje ali hišo odda:
- rezidentu, ki vzdržuje vsaj enega otroka, mlajšega od 18 let, pri čemer otrok skupaj z najemnikom v nepremičnini dejansko biva in ima tam prijavljeno stalno prebivališče, ali
- rezidentu, mlajšemu od 30 let, ki v nepremičnini dejansko biva in ima v njej prijavljeno stalno prebivališče.
Dejansko bivanje je ključno
Za ugodnejšo stopnjo ne zadošča zgolj sklenjena najemna pogodba. Najemnik mora v nepremičnini dejansko prebivati in imeti na naslovu prijavljeno stalno prebivališče. Priporočljivo je hraniti dokazila za primer davčnega nadzora.
Ker se sprememba uporablja že za leto 2026, bodo številni najemodajalci in računovodski servisi morali preveriti že oddane obračune, ugotoviti morebitno preplačilo dohodnine ter po potrebi vložiti popravke REK obrazcev.
3. Razvojna kapica pri prispevkih
Razvojna (socialna) kapica pomeni omejitev najvišje osnove, od katere se obračunavajo prispevki za socialno varnost. Prispevki za pokojninsko, zdravstveno, starševsko in druge obvezne socialne prispevke se obračunavajo največ od bruto plače v višini 7.500 € mesečno. Del plače nad tem zneskom ni več obremenjen s prispevki. Ukrep velja za vse zavezance in vse vrste prispevkov ter se uvaja s 1. julijem 2026.
Kako deluje v praksi?
Pri zaposlenem z bruto plačo 10.000 € se po dosedanji ureditvi prispevki obračunajo od celotnega zneska.
Po uvedbi kapice se prispevki obračunajo le od 7.500 €, od preostalih 2.500 € pa prispevkov ni več treba plačati.
Posledica je višja neto plača zaposlenega in nižji stroški dela za delodajalca. Ukrep je namenjen predvsem zaposlenim z nadpovprečno visokimi dohodki – v informatiki, finančnih storitvah, energetiki, zdravstvu ter raziskovalnih in razvojnih dejavnostih.
4. Pokojnine in zaposlovanje po upokojitvi
ZIURS posega tudi v Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ter Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), da bi spodbudil daljše ostajanje aktivnih oseb na trgu dela.
100 % pokojnina ob nadaljnjem delu
Oseba lahko po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino še naprej opravlja delo oziroma dejavnost in hkrati prejema 100 % pokojnine. Pri tem ohrani status zavarovanca. Pravica do izplačila 100 % pokojnine se ne prizna osebi, ki na dan uveljavitve pravice nima poravnanih vseh prispevkov za socialno varnost – kar je posebej pomembno za samozaposlene in družbenike-poslovodne osebe.
Prenehanje pogodbe ob izpolnitvi pogojev za upokojitev
ZIURS v ZDR-1 uvaja nov 119.a člen, po katerem pogodba o zaposlitvi praviloma preneha z dnem, ko delavec izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, hkrati pa omogoča nadaljevanje delovnega razmerja. Delavec lahko najpozneje 90 dni pred izpolnitvijo pogojev predlaga nadaljevanje zaposlitve, spremembo pogodbe ali sklenitev nove pogodbe.
Molk delodajalca šteje v korist delavca
Delodajalec mora o predlogu odločiti v 30 dneh. Če v tem roku ne odgovori, se šteje, da se delovno razmerje nadaljuje pod enakimi pogoji brez prekinitve.
Kaj morajo preveriti podjetniki in računovodje?
Prednosti
- Nižja obdavčitev najemnin (15 % oz. 5 %)
- Širši dostop do normiranosti in višji pragovi
- Odpravljena petletna prepoved ponovnega vstopa
- Razvojna kapica znižuje stroške dela pri višjih plačah
- Možnost 100 % pokojnine ob nadaljnjem delu
Slabosti
- Retroaktivna uporaba zahteva pregled že oddanih obračunov
- Negotovost glede natančnih datumov uporabe do objave v Uradnem listu
- Potrebne prilagoditve programov za obračun plač
- Strožje dokazovanje pogojev za 5-odstotno stopnjo pri najemninah
Pogosta vprašanja in odgovori
Kaj je ZIURS oziroma interventni zakon?
ZIURS je Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je Državni zbor sprejel 11. maja 2026. Spreminja besedila desetih zakonov in posega na področja davčne, socialne in delovnopravne zakonodaje. Med ključnimi novostmi so prenova normiranih odhodkov, nižja obdavčitev najemnin, razvojna kapica pri prispevkih ter spremembe na področju pokojnin.
Od kdaj veljajo spremembe?
Nekatere določbe se uporabljajo že za davčno leto 2026 (npr. normirani odhodki in obdavčitev najemnin), zaradi česar zakon omogoča naknadne priglasitve in popravke že oddanih obračunov. Razvojna kapica pri prispevkih se uvaja s 1. julijem 2026. Natančni datumi začetka uporabe posameznih določb so odvisni od objave v Uradnem listu in pojasnil FURS.
Kdo največ pridobi z novo ureditvijo normiranih odhodkov?
Največ pridobijo podjetniki s prihodki med 120.000 € in 150.000 €, popoldanski s.p.-ji s prihodki med 50.000 € in 70.000 €, podjetniki, ki so zaradi prejšnjih omejitev izstopili iz sistema normiranosti, ter novi podjetniki, ki v začetku leta 2026 niso izpolnjevali pogojev za vstop.
Do kdaj je mogoča naknadna priglasitev normiranosti za leto 2026?
Rok za naknadno priglasitev je 30. junij 2026 oziroma 30 dni po uveljavitvi zakona, če zakon začne veljati po 15. juniju 2026. Podjetniki, ki so že oddali obračun za leto 2026 in niso izbrali normiranosti, lahko pod določenimi pogoji vložijo popravek obračuna oziroma dopolnijo prijavo v davčni register.
Koliko znaša dohodnina od oddajanja nepremičnin v najem po novem?
Splošna stopnja dohodnine od oddajanja premoženja v najem se znižuje s 25 % na 15 %. V posebnih primerih dolgoročnega oddajanja mladim (mlajšim od 30 let) ali družinam z vzdrževanim otrokom do 18. leta velja še ugodnejša 5-odstotna stopnja, ob pogoju, da najemnik v nepremičnini dejansko biva in ima tam prijavljeno stalno prebivališče.
Kaj je razvojna kapica?
Razvojna (socialna) kapica je omejitev najvišje osnove, od katere se obračunavajo prispevki za socialno varnost. Prispevki se obračunavajo največ od bruto plače v višini 7.500 € mesečno; del plače nad tem zneskom ni več obremenjen s prispevki. Ukrep velja za vse zavezance in vse vrste prispevkov ter se uvaja s 1. julijem 2026.
Ali lahko po upokojitvi prejemam 100 % pokojnine in hkrati delam?
Da. ZIURS uvaja možnost, da oseba po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino še naprej dela ali opravlja dejavnost in hkrati prejema 100 % pokojnine. Pogoj je, da ima na dan uveljavitve pravice poravnane vse prispevke za socialno varnost, kar je posebej pomembno za samozaposlene in družbenike-poslovodne osebe.
Kaj morajo preveriti računovodski servisi?
Računovodski servisi bodo morali preveriti upravičenost strank do normiranosti po novih pravilih, smiselnost popravkov že oddanih obračunov, stopnjo obdavčitve oddanih najemnin in morebitna preplačila dohodnine (popravki REK obrazcev) ter prilagoditev programov za obračun plač zaradi razvojne kapice.
Opozorilo
Vsebina temelji na besedilu sprejetega zakona in informacijah, dostopnih ob pripravi strani. Ob objavi te strani zakon še ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Naknadne objave, pojasnila ali dopolnitve pristojnih organov (FURS, ZPIZ) lahko vplivajo na posamezne predstavljene vsebine. Za konkretne odločitve se posvetujte z davčnim svetovalcem.
Povezane vsebine
Normirani s.p.
Podroben pregled ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki, pogojev in davčnih stopenj.
Preberi večDavki in prispevki
Pregled vseh davčnih obveznosti in prispevkov za socialno varnost za samostojne podjetnike.
Preberi več