10 stvari, ki jih mora vsak s. p. preveriti še pred 31. decembrom 2026

Kaj je treba urediti pravočasno in česa marca ni več mogoče popraviti za nazaj?

Podjetnik se decembra pogosto osredotoči na zadnja naročila, izdajo računov in vprašanje, ali naj pred koncem leta kupi še računalnik, telefon ali drugo opremo. Dober zaključek leta se začne s pregledom poslovnih dogodkov, dokumentacije in obveznosti, ki morajo biti urejene do 31. decembra.

Tak pregled hitro pokaže ali manjkajo računi, ali se podjetnik približuje pragu za DDV, ali bo normiranec tudi prihodnje leto še izpolnjeval pogoje ter ali so v evidencah osnovna sredstva, ki jih že dolgo nima več.

Razkrije lahko tudi manj očitno težavo: podjetje ima dobiček in bo moralo plačati davek, kupci pa računov še niso poravnali.

Pred zaključkom leta preverite prihodke, izdane in prejete račune, pogoje za normirani način, DDV, osnovna sredstva, zaloge, terjatve, obveznosti in pričakovano davčno obveznost. Namen pregleda ni povečevanje davčno priznanih odhodkov z nepotrebnimi nakupi zgolj zaradi znižanja davčne osnove. Namen je, da pravočasno uredite dokumentacijo, poznate davčne posledice svojih odločitev in rezervirate denar za obveznosti.

Zakaj pregleda ne smemo pustiti za marec?

Letni davčni obračun se praviloma odda do 31. marca naslednjega leta. Ta datum je rok za obračun, ne podaljšanje poslovnega leta. Davčni obračun povzema dogodke, ki so se do 31. decembra že zgodili: opravljene storitve, dobave blaga, nakupe, uporabo osnovnih sredstev in druge poslovne odločitve.

Računovodja lahko marca še opozori na manjkajočo listino ali popravi napačno knjiženje. Ne more pa ustvariti poslovnega razloga za strošek, ki ga ni bilo, prestaviti datuma uporabe osnovnega sredstva ali zasebnega nakupa naknadno spremeniti v poslovnega. Prav tako samo neizdan račun ne prestavi nujno prihodka v naslednje leto.

Zato je pregled v oktobru ali novembru pravočasen. Podjetnik lahko zbere dokumentacijo, preveri načrtovane posle in se pred podpisom pogodbe ali večjim nakupom posvetuje o posledicah. To je tudi primeren čas za realno oceno davka in denarja, ki ga bo potreboval v prvih mesecih naslednjega leta.

Preverite prihodke in izdane račune

Najprej primerjajte opravljeno delo z izdanimi računi. Pri storitvah preverite, katera naročila so že zaključena, pri prodaji blaga pa, kaj je bilo kupcu dejansko dobavljeno.

Če ste storitev opravili decembra, računa pa še niste izdali, to ne pomeni samodejno, da bo prihodek spadal v januar. Pomembni so vsebina posla, datum opravljene storitve ali dobave in pravila evidentiranja, ne samo datum računa ali plačila.

Posebej preglejte avanse, dobropise, stornirane račune in račune, izdane tik pred koncem leta. Pri vsakem mora biti jasno, na kateri poslovni dogodek se nanaša. Če uporabljate program za izdajanje računov, številčno zaporedje primerjajte z računovodskimi evidencami. Manjkajoča številka mora imeti pojasnilo; izbrisan račun brez sledi pa je lahko nepotrebno tveganje ob nadzoru.

Pri izdanih računih preverite predvsem:

• račune za storitve in dobave, opravljene ob koncu leta;
• avansne račune in končne račune;
• dobropise in stornacije;
• še neplačane račune.

Namen pregleda je ugotoviti, ali so vsi ustvarjeni prihodki evidentirani v pravilnem obdobju, ali so avansi pravilno poračunani in ali se evidenca izdanih računov ujema z odprtimi terjatvami. Pri zavezancu za DDV je pomembno tudi, da so poslovni dogodki vključeni v pravilno davčno obdobje.

Ali imate v evidencah vse storitve in dobave, ki ste jih opravili do 31. decembra, tudi če račun še ni plačan?

Normirani s.p. in pogoji za naslednje leto

Normiranec naj pred koncem leta preveri prihodke tekočega leta, prihodke preteklega leta in svoj zavarovalni status. Po pravilih, ki veljajo v letu 2026, se pri obveznem izstopu presoja povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let, višina meje pa je odvisna tudi od obsega vključitve v obvezno zavarovanje na podlagi samozaposlitve.

Meja dvoletnega povprečja znaša:

• 120.000 EUR, če je bil zavezanec v obeh letih na podlagi samozaposlitve zavarovan v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega;
• 50.000 EUR, če tega pogoja ni izpolnil v nobenem od obeh let;
• 85.000 EUR pri mešanem položaju, ko je pogoj izpolnjen samo v enem od obeh let.

Primer: Če je podjetnik v letih 2025 in 2026 v obeh letih izpolnil navedeni pogoj zavarovanja ter je leta 2025 dosegel 110.000 EUR prihodkov, za leto 2026 pa pričakuje 135.000 EUR, znaša povprečje 122.500 EUR. Ker presega mejo 120.000 EUR, mora preveriti posledice za način ugotavljanja davčne osnove v letu 2027.

Pri normirancih je za leto 2026 pomembna tudi spremenjena obdavčitev. Zavezancu, ki izpolnjuje navedeni zavarovalni pogoj, se normirani odhodki priznajo v višini 80 odstotkov prihodkov do 60.000 EUR, nad tem zneskom pa se ne priznajo. Pri zavezancu, ki pogoja ne izpolnjuje, se uporabljajo nižji prihodkovni razredi za priznanje normiranih odhodkov.

Za del davčne osnove nad 72.000 EUR oziroma nad 33.000 EUR pri zavezancu, ki zavarovalnega pogoja ne izpolnjuje, se uporablja 35-odstotna davčna stopnja. Zato lahko dva podjetnika z enakimi prihodki zaradi različnega zavarovalnega statusa dosežeta različno davčno osnovo in davčno obveznost.

Normiranec z dejanskimi stroški in amortizacijo ne zmanjšuje davčne osnove tako kot podjetnik z dejanskimi prihodki in odhodki.

Decembrski nakup računalnika mu zato ne zniža davčne osnove na enak način. To pa ne pomeni, da dokumentacije in evidenc ne potrebuje. Voditi mora predpisane evidence, med drugim evidenco izdanih računov in evidenco osnovnih sredstev, če jih ima.

Stroški in manjkajoča dokumentacija

Podjetnik, ki uveljavlja dejanske odhodke, naj pregleda prejete račune, pogodbe, naročilnice, potne naloge in dokazila o plačilih. Vsak strošek mora biti povezan z dejavnostjo, verodostojno dokumentiran in pravilno časovno uvrščen. Samo bančni izpisek običajno ne pojasni, kaj je bilo kupljeno in zakaj je nakup poslovno potreben.

Pri prejetih računih preverite zlasti:

• račune dobaviteljev za blago in storitve;
• račune za opremo in druga osnovna sredstva;
• račune z delno zasebno uporabo;
• račune tujih dobaviteljev in spletnih platform.

Preverite ali se račun glasi na podjetnika, ali vsebuje pravilen opis, datum dobave oziroma opravljene storitve, znesek in ustrezno davčno obravnavo. S tem ugotovite, ali odhodek spada v pravo obdobje, ali je davčno priznan, ali je treba nakup evidentirati kot osnovno sredstvo in ali je odbitek DDV dovoljen.

Pri stroških, ki imajo tudi zasebno sestavino, kot so telefon, internet, vozilo ali delo od doma, naj bo način delitve razumen in dokazljiv. Celotnega računa ni varno samodejno obravnavati kot poslovni strošek, če se storitev ali sredstvo uporablja tudi zasebno.

Pred koncem leta od dobaviteljev zahtevajte manjkajoče račune in preverite, ali se podatki na listinah ujemajo z dejanskim poslom. Če je račun izdan na fizično osebo, opis ne pove, kaj je bilo kupljeno, ali pa poslovni namen ni razviden, je dokazovanje stroška težje.

Pri večjih ali neobičajnih izdatkih shranite tudi pogodbo, ponudbo, naročilnico, zapisnik o prevzemu ali drugo dokumentacijo, ki pojasnjuje posel.

Odločitev o nakupu naj temelji na dejanskih poslovnih potrebah in ne zgolj na želji po znižanju davčne osnove. Davčno priznani odhodek v višini 1.000 EUR ne pomeni 1.000 EUR manj davka, temveč praviloma znižanje davčne osnove za ta znesek. Dejanski davčni učinek je odvisen od načina in stopnje obdavčitve podjetnika. Nakup nepotrebne opreme zato kljub morebitnemu davčnemu učinku ostaja odliv denarnih sredstev.

Osnovna sredstva in investicije

Preglejte evidenco osnovnih sredstev in jo primerjajte z dejanskim stanjem. Ali so v njej računalniki, telefoni, stroji in vozila, ki jih še uporabljate? Ali vsebuje sredstva, ki so bila prodana, uničena, podarjena ali prenesena v zasebno rabo? Za vsako izločitev mora obstajati ustrezna podlaga in listina.

Pri novih nakupih datum računa ali plačila še ne določa začetka amortiziranja. Amortizacija se začne prvi dan naslednjega meseca po tem, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Če podjetnik stroj decembra samo plača, dobavljen in usposobljen pa je februarja, decembrsko plačilo samo po sebi še ne ustvari amortizacije za tekoče leto.

Če razmišljate o investiciji zaradi davčne olajšave, pred nakupom preverite:

• ali je sredstvo do olajšave upravičeno;
• ali boste imeli dovolj davčne osnove;
• kakšne posledice bi povzročila zgodnja prodaja ali drugačna odtujitev.

Investicijska olajšava ni razlog za nakup opreme, ki je pri poslovanju ne potrebujete. Smiselna je takrat, ko poslovno potrebna investicija hkrati izpolni davčne pogoje.

Pogosta decembrska napaka: Podjetnik 28. decembra plača stroj in pričakuje, da bo celotna vrednost znižala dobiček tekočega leta. Stroj pa je dobavljen in usposobljen za uporabo šele februarja. Plačilo samo še ne pomeni, da je sredstvo decembra razpoložljivo za uporabo, prav tako nakup osnovnega sredstva praviloma ni enkraten strošek.

Terjatve, obveznosti in denarni tok

Seznam odprtih terjatev primerjajte z bančnimi prilivi in kupcem pravočasno pošljite opomine. Neplačan račun lahko pomeni, da je prihodek že vključen v poslovni rezultat, denarja za plačilo davka pa še ni na računu.

Podjetnik ima lahko na papirju uspešno leto, hkrati pa težave s plačilno sposobnostjo. Dobiček in stanje denarja zato nista ista informacija.

Starih terjatev ni mogoče preprosto izbrisati zato, ker jih kupec ni poravnal. Za odpis in njegovo davčno priznanje so pomembne okoliščine primera, dokazila o izterjavi in izpolnjevanje zakonskih pogojev. Večje ali sporne terjatve zato preglejte z računovodjo še pred zaključkom leta.

Enako velja za obveznosti. Preverite, ali so evidentirani vsi prejeti računi, obračunane storitve, plače, prispevki, posojila in druge obveznosti.

Nato pripravite denarni načrt za začetek naslednjega leta. Januar in marec pogosto prineseta obveznosti, ki izhajajo iz poslovanja preteklega leta, zato stanje na računu ob koncu decembra ni nujno prosto razpoložljiv denar.

Zaloge, gotovina in letni popis

Podjetnik, ki vodi poslovne knjige, mora ob zaključku preveriti dejansko stanje sredstev in obveznosti. Popis ni samo štetje škatel v skladišču. Z njim preverite, ali evidence ustrezajo dejanskemu stanju osnovnih sredstev, zalog, gotovine, terjatev in obveznosti.

Pri zalogah popišite količine ter posebej označite poškodovano, zastarelo ali nekurantno blago. Morebitni primanjkljaj, presežek ali razvrednotenje mora imeti pojasnilo in ustrezno računovodsko ter davčno obravnavo. Samo ocena, da blago ni več uporabno, brez popisa in dokumentacije praviloma ni dovolj.

Če poslujete z gotovino, primerjajte stanje blagajne z dejanskim denarjem. Negativna blagajna ali dolgotrajno visoko stanje, ki ga v resnici ni, navadno kažeta na neurejeno evidentiranje dvigov, pologov ali zasebne porabe.

Preglejte tudi posojila podjetniku, predujme, dane varščine in druge postavke, ki lahko več let ostanejo odprte samo zato, ker jih nihče ni pravočasno preveril.

DDV in približevanje pragu

Podjetnik, ki še ni identificiran za DDV, naj spremlja obdavčljivi promet na ozemlju Slovenije.

• Če v tekočem letu preseže 60.000 EUR, vendar ne preseže 66.000 EUR, mora pravočasno urediti identifikacijo za DDV, ki začne učinkovati s prvim dnem naslednjega koledarskega leta.

• Če promet preseže 66.000 EUR, mora zahtevek vložiti najpozneje v mesecu, v katerem je prag presežen, identifikacija pa učinkuje že v tem mesecu.

Primer: Podjetnik ima konec oktobra 58.000 EUR prometa in do konca leta pričakuje še 5.000 EUR. Če bo leto zaključil pri 63.000 EUR, mora pripraviti pravočasno identifikacijo za DDV z učinkom od 1. januarja naslednjega leta. Če bi z dodatnimi posli presegel 66.000 EUR, bi bila časovnica drugačna in bi moral ukrepati že v mesecu preseganja.

Zavezanec za DDV naj preveri še prejete račune, pravilnost odbitka vstopnega DDV, službeno in zasebno uporabo sredstev ter morebitne popravke odbitka. Pri vozilih, nepremičninah in opremi veljajo posebna pravila, zato naj odločitev temelji na namenu uporabe in konkretni dokumentaciji, ne na splošnem prepričanju, da je pri vsakem poslovnem nakupu DDV mogoče odbiti.

Pomembno je tudi poslovanje s tujino. Prejem storitev iz tujine, prodaja blaga ali storitev v druge države ter uporaba tujih spletnih platform lahko povzročijo obveznosti za DDV, tudi če domači promet še ni dosegel navedenih pragov. Takšne posle računovodji sporočite pred izvedbo oziroma takoj ob prejemu prve listine.

Ocenite davčno osnovo, akontacijo in prispevke

Iz podatkov do septembra ali oktobra pripravite oceno celoletnih prihodkov, odhodkov in davčne osnove.

Pri podjetniku z dejanskimi odhodki vključite pričakovano amortizacijo in morebitne davčne olajšave. Pri normirancu uporabite pravila, ki veljajo za njegov status in višino prihodkov. Ocena ne bo enaka končnemu obračunu, vendar pokaže velikost pričakovane obveznosti.

Na podlagi rezultata rezervirajte denar za doplačilo dohodnine iz dejavnosti in preverite, kako bi obračun lahko vplival na prihodnje akontacije ter zavarovalno osnovo za prispevke. V denarnem načrtu upoštevajte tudi redne januarske obveznosti in morebitne naložbe.

Če so se prihodki med letom občutno povečali ali zmanjšali, naj vas sprememba obveznosti ne preseneti šele po oddaji obračuna.

Pri tem je pomembna razlika med davčno osnovo in davkom. Če davčna olajšava ali davčno priznani odhodek zniža osnovo za 3.000 EUR, to ne pomeni 3.000 EUR manj davka. Znižanje davka je odvisno od pravil obdavčitve in davčnega položaja posameznega podjetnika.

Pogovor z računovodjo pred koncem leta

Računovodji pred sestankom pošljite odprta vprašanja in podatke o poslih, ki jih načrtujete do konca leta. Posebej omenite:

• večje investicije in prodajo osnovnih sredstev;
• spremembo dejavnosti in zaposlovanje;
• poslovanje s tujino in povezana podjetja;
• kriptosredstva in prejete subvencije;
• pogodbe, pri katerih davčna obravnava ni očitna.

Na sestanek ne pridite samo z vprašanjem, koliko davka boste plačali. Koristneje je prinesti seznam večjih poslov, pričakovane prihodke do konca leta, odprte terjatve in načrtovane nakupe.

Tako lahko računovodja preveri, ali evidence odražajo resnične poslovne dogodke in ali so pomembna tveganja pravočasno prepoznana. Pri neobičajnem ali vrednostno pomembnem poslu je kratek posvet pred podpisom pogodbe praviloma koristnejši od dolgega pojasnjevanja po izvedbi.

Kontrolni seznam pred zaključkom leta

• Primerjal sem opravljene storitve in dobave z izdanimi računi.
• Preveril sem prihodke in pogoje za normirani način v naslednjem letu.
• Zbral sem manjkajoče račune, pogodbe in druga dokazila za poslovne stroške.
• Evidenco osnovnih sredstev sem primerjal z dejanskim stanjem.
• Preveril sem datum, ko so bila nova sredstva dejansko razpoložljiva za uporabo.
• Pregledal sem odprte terjatve, obveznosti in pričakovani denarni tok.
• Uskladil sem zaloge, blagajno in druge pomembne postavke.
• Preveril sem približevanje pragovoma 60.000 EUR in 66.000 EUR za DDV.
• Pripravil sem oceno davčne osnove in denarno rezervo za obveznosti.
• Računovodjo sem seznanil z večjimi načrtovanimi in neobičajnimi posli.

Pravočasen pregled za mirnejši začetek novega leta

Največ težav ob letnem obračunu ne nastane zaradi ene zapletene davčne določbe, temveč zaradi manjkajočih listin, pozno sporočenih poslov in odločitev, sprejetih brez preverjanja posledic. Podjetnik, ki pregled opravi pred 31. decembrom, računovodji omogoči pravilnejši obračun, sebi pa zagotovi boljši pregled nad denarjem in obveznostmi.

Cilj ni izvajanje nepotrebnih nabav z namenom znižanja davčne osnove. Pomembno je, da so prihodki in odhodki pravilno evidentirani, evidence usklajene z dejanskim stanjem ter davčne posledice večjih poslovnih odločitev znane vnaprej. To je tudi najboljša priprava na mirnejši začetek novega poslovnega leta.

Prispevek je splošne informativne narave in temelji na pravilih, veljavnih septembra 2026. Posamezen primer je treba presoditi glede na dejavnost, način ugotavljanja davčne osnove, status DDV in konkretno dokumentacijo.