Normirani s.p. v 2027

Kakšni bodo pogoji, limiti in obdavčitev?

Normirani s.p. je v zadnjih dveh letih doživel več pomembnih sprememb. Pravila so se spreminjala konec leta 2024, nato ponovno novembra 2025, marca 2026 pa je sledila še novela ZPZR-A, ki je nekatere pogoje omilila.

Za podjetnike, ki razmišljajo o normiranem s.p. v letu 2027 je zato najpomembnejše vprašanje precej preprosto: ali bom lahko tudi v letu 2027 ostal normiranec in kako bo obdavčen moj dohodek?

Po trenutno veljavni zakonodaji je odgovor odvisen predvsem od prihodkov v letih 2025 in 2026 ter zavarovalnega statusa podjetnika v obeh letih. Pri tem pa obstaja še ena pomembna negotovost. Državni zbor je maja 2026 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki bi sistem normirancev ponovno precej spremenil, vendar zakon zaradi referendumskega postopka trenutno še ne velja.

Najpomembnejše za leto 2027: po trenutno veljavnih pravilih se pri presoji, ali lahko podjetnik vstopi oziroma ostane v sistemu normiranih odhodkov, ne gleda več samo enega leta. Pomembno je povprečje prihodkov v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih, torej za leto 2027 predvsem leti 2025 in 2026.

Kaj sploh pomeni normirani s.p.?

Normirani s.p. ni posebna pravna oblika podjetja. Še vedno gre za samostojnega podjetnika, razlika pa je v načinu ugotavljanja davčne osnove.

Pri podjetniku z dejanskimi stroški se od prihodkov odštevajo dejanski davčno priznani odhodki. Normiranec pa namesto dokazovanja dejanskih stroškov uporablja zakonsko določene normirane odhodke.

Zaradi tega je poslovanje administrativno enostavnejše, vendar normiranec ne more poljubno uveljavljati dejanskih stroškov, davčnih olajšav ali davčne izgube.

Več o osnovnih pravilih, prednostih in slabostih si lahko preberete v našem vodiču Normirani s.p..

Kdo bo lahko normiranec v letu 2027?

Po trenutno veljavnem ZPZR-A se za leto 2027 preverja povprečje prihodkov iz dejavnosti v letih 2025 in 2026.

Višina dovoljenega povprečja je odvisna od tega, kako je bil podjetnik v teh dveh letih vključen v obvezno zavarovanje iz naslova samozaposlitve.

Odločilno je povprečje obeh let.

Podjetnik, ki bi imel na primer leta 2025 100.000 evrov prihodkov, leta 2026 pa 110.000 evrov, bi imel povprečje 105.000 evrov in bi po trenutno veljavnih pravilih lahko ostal v sistemu tudi v letu 2027.

Devet mesecev ni več nujno dobesedno devet mesecev

Pomembna sprememba novele ZPZR-A je tudi način ugotavljanja pogoja samozaposlitve.

Zakon sicer še vedno govori o zavarovanju na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas najmanj devet mesecev, vendar se po novem šteje, da je ta pogoj izpolnjen, kadar je bil podjetnik iz naslova samozaposlitve zavarovan najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa.

To je pomembno predvsem za podjetnike, ki zaradi starševskega varstva, krajšega delovnega časa ali drugih kombinacij niso vseh devet mesecev klasično zavarovani za osem ur dnevno.

FURS kot primera navaja podjetnika, ki je polovico leta zavarovan za polni in polovico leta za polovični delovni čas, ter podjetnika, ki je celo leto iz samozaposlitve zavarovan šest ur dnevno. Tudi v takšnih primerih je lahko zahtevani pogoj izpolnjen.

Koliko normiranih odhodkov bo priznanih v letu 2027?

Tu je pomembno ločiti prihodkovni limit za obstoj v sistemu od zneska prihodkov, pri katerem se še priznavajo normirani odhodki.

Pri podjetniku, ki izpolnjuje pogoj samozaposlitve, se po trenutno veljavnih pravilih priznajo normirani odhodki v višini 80 odstotkov prihodkov do 60.000 evrov. Od prihodkov nad 60.000 evrov se dodatni normirani odhodki ne priznavajo.

Najvišji znesek priznanih normiranih odhodkov je tako 48.000 evrov.

Pri podjetniku, ki pogoja samozaposlitve ne izpolnjuje, kamor praviloma sodijo tudi popoldanski s.p. je lestvica drugačna. Normirani odhodki znašajo 80 odstotkov prihodkov do 12.500 evrov, nato 40 odstotkov dela prihodkov med 12.500 in 30.000 evri. Nad 30.000 evrov dodatnih normiranih odhodkov ni.

To je ena pomembnejših razlik, ki jo podjetniki pogosto spregledajo. Možnost ostati normiranec do določenega prihodkovnega povprečja ne pomeni, da se 80 odstotkov stroškov priznava pri vseh teh prihodkih.

Davek ni več vedno samo »4 odstotke prihodkov«

Dolga leta se je normirani s.p. pogosto predstavljal zelo preprosto: 80 odstotkov normiranih stroškov, 20 odstotkov davka na preostalih 20 odstotkov prihodkov, kar je pomenilo efektivno štiriodstotno obdavčitev.

Pri višjih prihodkih takšna razlaga danes ne drži več.

Od leta 2026 naprej velja progresivna davčna lestvica. Pri podjetniku, ki izpolnjuje pogoj samozaposlitve, se davčna osnova do 72.000 evrov obdavči po 20-odstotni stopnji, del davčne osnove nad 72.000 evrov pa po 35-odstotni stopnji.

Pri podjetniku, ki tega pogoja ne izpolnjuje, velja 20-odstotna stopnja do davčne osnove 33.000 evrov in 35-odstotna stopnja za presežni del.

Pomembno je poudariti, da se višja stopnja ne uporabi za celotne prihodke, ampak samo za del davčne osnove, ki presega določeni prag.

Dohodnina od normirane dejavnosti se še vedno šteje kot dokončen davek in se ne vključuje v običajno letno dohodninsko lestvico.

Kaj pa podjetnik, ki je posloval samo del leta?

Novela ZPZR-A je uvedla še pomembno pravilo za podjetnike, ki so v enem od predhodnih dveh let dejavnost opravljali samo del leta.

Pri vstopu v sistem normiranih odhodkov se v takšnem primeru prihodkovni limit prilagodi sorazmerno številu dni dejanskega opravljanja dejavnosti.

Zato zaprtje s.p. in ponovno odprtje dejavnosti samo po sebi ne pomeni, da podjetnik avtomatično začne z novim polnim prihodkovnim limitom.

Pravilo je pomembno predvsem pri kratkotrajnih registracijah ali ponovnih vstopih v sistem.

Petletna prepoved ponovnega vstopa je bila odpravljena

Prvotna ureditev iz novembra 2025 je predvidevala zelo strogo pravilo, po katerem bi moral podjetnik po izstopu iz sistema normiranih odhodkov oziroma po prenehanju dejavnosti čakati več kot pet davčnih let pred ponovnim vstopom.

Novela ZPZR-A je marca 2026 to določbo odpravila.

Podjetnik lahko zato ponovno vstopi v sistem normiranih odhodkov, ko izpolnjuje veljavne prihodkovne in druge pogoje.

To pa ne pomeni, da zapiranje in ponovno odpiranje s.p. omogoča izogibanje prihodkovnim omejitvam. Pri presoji se lahko upoštevajo pretekli prihodki, obdobje opravljanja dejavnosti in v določenih primerih tudi prihodki povezanih oseb.

Kako se odločiti za normirano obdavčitev v letu 2027?

Podjetnik, ki dejavnost šele začne opravljati, mora normiranost pravočasno priglasiti davčnemu organu. FURS trenutno določa, da mora biti priglasitev pri novem s.p. opravljena najpozneje v osmih dneh od vpisa v Poslovni register Slovenije.

Podjetnik, ki že posluje in želi iz sistema dejanskih odhodkov preiti na normirane odhodke, spremembo uredi v okviru davčnega obračuna.

Za vse podjetnike pa ostaja pomemben datum 31. marec, ko je treba za preteklo leto oddati obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Pri odločitvi ni pomembna samo višina prihodkov, ampak tudi dejanski stroški poslovanja. Preverite razlike med normiranim in navadnim s.p. in lažje ocenite, kateri način obdavčitve ustreza vašemu poslovanju.

Ali so pravila za leto 2027 že dokončna?

Ne povsem.

Državni zbor je 11. maja 2026 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ZIURS, ki bi sistem normirancev ponovno precej spremenil. Med drugim sprejeto besedilo predvideva višje prihodkovne pragove, petmesečni pogoj samozaposlitve namesto sedanjega devetmesečnega kriterija ter bistveno drugačno lestvico normiranih odhodkov. Za polno samozaposlene bi bilo po tem zakonu na primer priznanih 80 odstotkov normiranih odhodkov do 100.000 evrov prihodkov, sledila pa bi dodatna razreda do 150.000 evrov.

Vendar ZIURS 30. septembra 2026 še ne velja.

Ustavno sodišče je 24. julija razveljavilo sklep Državnega zbora, ki je preprečeval referendum, zato se je referendumski postopek nadaljeval. Uradni rok za zbiranje 40.000 overjenih podpisov traja od 1. septembra do 5. oktobra 2026.

Sindikalni organizatorji zbiranja so 24. septembra sporočili, da so dan prej zbrali 40.960 podpisov in s tem po njihovih podatkih presegli zahtevani prag. Postopek zbiranja in formalne vložitve zahteve pa na dan priprave tega članka še ni zaključen.

Zato trenutno ni pravilno predstavljati določb ZIURS kot pravil, ki bodo zagotovo veljala v letu 2027.

Kaj naj normiranec preveri še pred koncem leta 2026?

Najpomembnejši podatek niso samo prihodki v letu 2026. Podjetnik naj pogleda prihodke za leti 2025 in 2026 skupaj ter izračuna njuno povprečje.

Hkrati naj preveri ali je v posameznem letu izpolnil pogoj 75 odstotkov letnega sklada ur samozaposlitve. To je posebej pomembno pri spremembi statusa med rednim in popoldanskim s.p., starševskem varstvu, krajšem delovnem času ali začetku dejavnosti med letom.

Pri višjih prihodkih je smiselno preveriti tudi dejansko davčno obremenitev. Dejstvo, da podjetnik še lahko ostane normiranec, samo po sebi še ne pomeni, da je tak način obdavčitve pri njegovih dejanskih stroških tudi najprimernejši.

Kaj si velja zapomniti za leto 2027?

Leto 2027 bo po trenutno veljavnih pravilih predvsem leto dvoletnega povprečja prihodkov.

Za večino podjetnikov zato ne bo več dovolj pogledati samo prihodkov zadnjega leta. Pomembna bo kombinacija prihodkov v letih 2025 in 2026 ter način vključitve v zavarovanje v obeh letih.

Normirani s.p. tudi ostaja administrativno preprostejši način poslovanja, vendar se pri višjih prihodkih njegova obdavčitev precej razlikuje od nekdanjega preprostega pravila »4 odstotke davka«.

Obenem zakonodajna zgodba za leto 2027 še ni povsem zaključena. Zaradi referendumskega postopka glede ZIURS bo treba pred koncem leta preveriti, katera ureditev bo dejansko veljala ob vstopu v leto 2027.