5 stvari, ki jih moraš preveriti, preden v letu 2026 odpreš popoldanski s.p.

Popoldanski s.p. se pogosto zdi kot najpreprostejši način za vstop v podjetništvo. Obdržiš redno zaposlitev, ob njej začneš opravljati svojo dejavnost, prispevki pa so bistveno nižji kot pri rednem s.p.

Toda še preden izdaš prvi račun je dobro preveriti nekaj stvari.

• Ali sploh izpolnjuješ pogoje za popoldanski s.p.?
• Ali potrebuješ soglasje delodajalca?
• Se ti v letu 2026 še vedno splača biti normiranec?
• Koliko boš vsak mesec plačal državi?
• Kaj se zgodi, če izgubiš redno zaposlitev?

Si za polni delovni čas zavarovan že drugje?

Najprej preveri ali sploh izpolnjuješ pogoje za popoldanski s.p. Ta ni posebna oblika podjetja, ampak gre za s.p., pri katerem si v obvezna socialna zavarovanja že vključen po drugi podlagi, najpogosteje iz redne zaposlitve za polni zavarovalni čas.

Če si zaposlen le za krajši delovni čas, se moraš kot s.p. praviloma dodatno vključiti v zavarovanja še za razliko do polnega zavarovalnega časa. Več o vključitvi samostojnih podjetnikov v obvezna socialna zavarovanja in posebnostih pri opravljanju dejavnosti kot postranskega poklica lahko preveriš na portalu SPOT.

Pred registracijo je zato smiselno preveriti svojo trenutno podlago in obseg zavarovanja.

Kaj pa soglasje delodajalca?

Samo za registracijo popoldanskega s.p. splošno soglasje delodajalca ni avtomatično potrebno.

Vendar to še ne pomeni, da lahko ob službi opravljaš katerokoli dejavnost.

Zakon o delovnih razmerjih določa konkurenčno prepoved. Med trajanjem delovnega razmerja delavec brez pisnega soglasja delodajalca ne sme za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo delodajalec dejansko opravlja in zanj pomenijo ali bi lahko pomenili konkurenco.

Primer:

Zaposlen si v računovodskem servisu, ob službi pa želiš prek svojega s.p. voditi računovodstvo lastnim strankam.

Tu je vprašanje konkurenčne dejavnosti zelo pomembno.

Če si zaposlen kot računovodja v proizvodnem podjetju, ob vikendih pa se želiš ukvarjati s fotografiranjem porok, potem je položaj bistveno drugačen.

Pred odprtjem zato preveri:

• pogodbo o zaposlitvi,
• interne akte delodajalca,
• ali bo tvoja dejavnost dejansko konkurirala delodajalcu,
• ali potrebuješ njegovo pisno soglasje.

Normiranec ali dejanski stroški? V letu 2026 razlika ni več zanemarljiva

Druga pomembna odločitev je način ugotavljanja davčne osnove.

Izbiraš lahko med:

• dejanskimi prihodki in dejanskimi odhodki

ali

• dejanskimi prihodki in normiranimi odhodki.

Pri dejanskih odhodkih uveljavljaš davčno priznane poslovne stroške in vodiš ustrezne poslovne knjige.

Pri normirancu pa se odhodki priznajo po zakonsko določenih odstotkih. Administracije je manj, vendar to ne pomeni več, da lahko pri vsakem popoldanskem normirancu preprosto računaš na znameniti »4-odstotni davek«.

Če nisi prepričan, kateri način obdavčitve je zate ugodnejši, lahko uporabiš tudi kalkulator za normirance.

Koliko normiranih odhodkov se prizna popoldanskemu s.p. v 2026?

Če nisi bil na podlagi obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 % minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega (kar ustreza približno 9 mesecem), kar je značilno za popoldanske s.p.-je, se normirani odhodki priznajo:

• do 12.500 EUR prihodkov v višini 80 % prihodkov,
• od 12.500 do 30.000 EUR prihodkov v višini 40 % prihodkov,
• nad 30.000 EUR prihodkov pa se dodatni normirani odhodki ne priznajo.

To je pomembna razlika v primerjavi s podjetnikom, ki izpolnjuje pogoj najmanj devetmesečnega polnega zavarovanja na podlagi samozaposlitve.

Primer:

Recimo, da s popoldanskim s.p. v letu ustvariš 20.000 EUR prihodkov.

Normirani odhodki znašajo:

• pri prvih 12.500 EUR prihodkov 10.000 EUR,
• pri naslednjih 7.500 EUR prihodkov še 3.000 EUR.

Skupaj imaš tako 13.000 EUR normiranih odhodkov.

Davčna osnova znaša:

20.000 EUR − 13.000 EUR = 7.000 EUR

Pri 20-odstotni davčni stopnji znaša davek 1.400 EUR.

To predstavlja približno 7 % vseh prihodkov.

Zato v letu 2026 ni več dovolj reči:

Pri višjih prihodkih se lahko efektivna davčna obremenitev precej poveča.

Pri normirancih je pomembna tudi nova progresivna obdavčitev. Za zavezanca, ki ne izpolnjuje pogoja najmanj devetmesečnega polnega zavarovanja na podlagi samozaposlitve, se davčna osnova do 33.000 EUR obdavčuje po 20-odstotni stopnji, del davčne osnove nad tem zneskom pa po 35-odstotni stopnji.

Kdaj so lahko zanimivi dejanski stroški?

Če boš pri dejavnosti imel precej stroškov, na primer za:

• material,
• opremo,
• najemnino,
• oglaševanje,
• programsko opremo,
• zunanje izvajalce,
• službene poti,

potem je smiselno narediti izračun obeh možnosti.

Normiranec je lahko še vedno zelo praktična rešitev, predvsem pri dejavnostih z malo dejanskimi stroški. Ni pa več izbira, ki bi bila avtomatično najboljša za vsakogar.

Računaj na 113,01 EUR mesečnih prispevkov

Največja finančna prednost popoldanskega s.p. v primerjavi z rednim s.p. so nižji prispevki.

Ker si za večino socialnih zavarovanj že zavarovan na drugi podlagi, pri opravljanju dejavnosti kot postranskega poklica plačuješ pavšalne prispevke.

Prispevke moraš plačati najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Obveznosti lahko spremljaš in poravnaš prek eDavkov.

DDV prag je 60.000 EUR - vendar to ni edina meja, ki jo moraš poznati

Popoldanski s.p. glede DDV nima posebnih ugodnosti.

Zanj veljajo enaka osnovna pravila kot za druge davčne zavezance.

Osnovni prag za oprostitev obračunavanja DDV je 60.000 EUR letnega prometa na ozemlju Slovenije.

Toda pomembna je še meja 66.000 EUR.

Če v tekočem letu presežeš 60.000 EUR, vendar ne presežeš 66.000 EUR, lahko oprostitev pod pogoji uporabljaš do konca tega koledarskega leta. Za DDV se moraš nato praviloma identificirati s prvim dnem naslednjega koledarskega leta.

Če v tekočem letu presežeš 66.000 EUR, moraš identifikacijo za DDV urediti že v tekočem letu.

Zato pri hitro rastočem popoldanskem poslu ni dovolj, da promet preveriš šele decembra.

DDV te lahko ujame tudi veliko prej

Še pomembnejše opozorilo velja za podjetnike, ki poslujejo s tujino.

Za določene transakcije lahko potrebuješ identifikacijo za DDV tudi, če imaš le nekaj tisoč evrov letnih prihodkov.

To je lahko pomembno na primer, če:

• opravljaš določene storitve za podjetja iz drugih držav EU,
• prejemaš določene storitve od tujega davčnega zavezanca,
• pridobivaš blago iz drugih držav članic EU nad predpisanimi pogoji oziroma pragovi.

To je posebej aktualno za programerje, oblikovalce, svetovalce, spletne trgovce in druge digitalne podjetnike, ki pogosto že od prvega dne uporabljajo ali prodajajo storitve čez mejo.

60.000 EUR torej ni številka, pod katero lahko na DDV vedno popolnoma pozabiš.

Več o tem, kdaj nastane obveznost za DDV, preveri tudi v članku Kdaj mora s.p. postati zavezanec za DDV?.

Kaj se zgodi s popoldanskim s.p., če ti preneha zaposlitev?

To je vprašanje, ki ga veliko ljudi pred odprtjem s.p. spregleda.

Razlika med »popoldanskim« in rednim s.p. je predvsem v podlagi za vključitev v socialna zavarovanja.

Če ti zaposlitev za polni delovni čas preneha in nimaš druge ustrezne prednostne podlage za zavarovanje, s.p. ne more preprosto ostati »popoldanski« z enakimi pavšalnimi prispevki.

Če dejavnost nadaljuješ, se moraš vključiti v obvezna socialna zavarovanja na podlagi samozaposlitve.

SPOT izrecno navaja, da se mora podjetnik v takem primeru vključiti v zavarovanje z naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja iz naslova delovnega razmerja za polni delovni čas. To pomeni tudi prehod s približno 113 EUR pavšalnih mesečnih prispevkov na bistveno višje prispevke, ki veljajo za samozaposlenega.

Zato si je dobro že pred odprtjem postaviti nekoliko neprijetno, a zelo uporabno vprašanje:

• Bi moj posel lahko pokril tudi polne prispevke, če bi jutri ostal brez zaposlitve?

Kaj pa nadomestilo za brezposelnost?

Tudi tu je potrebna previdnost.

Če po prenehanju zaposlitve dejavnost nadaljuješ kot samozaposlena oseba, ne moreš preprosto računati, da boš hkrati imel običajen status brezposelne osebe in nadaljeval s.p.

Če bi se znašel v takšni situaciji, potem je zato pomembno pravočasno preveriti pogoje pri Zavodu RS za zaposlovanje in urediti zavarovanja.

Še dve stvari, ki ju pri popoldancu ne spreglej!

Akontacija davka

Prispevki niso edina redna obveznost.

Podjetnik med letom praviloma plačuje tudi akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Če letna akontacija presega 400 EUR, se praviloma plačuje mesečno, sicer trimesečno.

Zato pri načrtovanju denarnega toka ni dovolj računati samo na mesečne prispevke. Del prihodkov je smiselno sproti rezervirati tudi za davčne obveznosti.

Koliko lahko popoldanski s.p. sploh zasluži?

Sam status popoldanskega s.p. nima klasične zgornje omejitve prihodkov.

Višina prihodkov pa lahko vpliva na:

• višino davka,
• normirane odhodke,
• možnost nadaljnjega koriščenja sistema normiranih odhodkov,
• obveznost identifikacije za DDV.

Z rastjo prihodkov se lahko spremenijo tudi tvoje davčne obveznosti, zato ni pomembna le višina zaslužka, ampak tudi posledice, ki jih ta prinese.

To je precej pomembnejše vprašanje za nekoga, ki želi, da popoldanska dejavnost sčasoma zraste v resen posel.

Zaključek

Popoldanski s.p. je lahko zelo dober način, da ob redni zaposlitvi preizkusiš svojo poslovno idejo, pridobiš prve stranke in postopoma preveriš ali bi dejavnost nekoč lahko postala tvoj glavni vir prihodka.

Pred odprtjem pa je smiselno preveriti več kot samo postopek registracije. Pomembni so tudi pogoji glede zavarovanja, morebitna konkurenčna prepoved pri delodajalcu, izbira med normiranim načinom in dejanskimi stroški, višina mesečnih prispevkov, pravila glede DDV ter posledice, če ti redna zaposlitev preneha.

Popoldanski s.p. je lahko preprost prvi korak v podjetništvo, vendar je najbolje, da že na začetku poznaš obveznosti, ki jih boš moral spremljati med poslovanjem.