Je mikro s.p. nova priložnost za podjetnike?

Visoki mesečni prispevki so za podjetnike z nižjimi prihodki pogosto največja ovira pri opravljanju dejavnosti. Prihodki so lahko neredni ali sezonski, prispevke pa je treba plačevati vsak mesec, ne glede na to, koliko računov je podjetnik dejansko izdal.

To bi lahko spremenila uvedba nove kategorije, imenovane mikro s.p.

Mikro s.p. naj bi bil namenjen samozaposlenim z nižjimi prihodki, ki niso zavarovani na drugi podlagi in ne izpolnjujejo pogojev za predlagani študentski s.p. Njegova glavna prednost bi bili bistveno nižji prispevki za socialno varnost.

Toda pri tem je treba poudariti najprej, da:

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije oziroma ZIURS je Državni zbor sprejel 11. maja 2026, vendar do konca julija 2026 še ni stopil v veljavo.

Uveljavitev zakona je bila zadržana zaradi postopkov, povezanih z zahtevo za zakonodajni referendum in ustavno presojo. Dokler zakon ni objavljen in ne začne veljati, se mikro s.p. v praksi še ne uporablja. Podjetniki zato za zdaj še naprej plačujejo prispevke po obstoječih pravilih.

Kaj v resnici je mikro s.p.?

Mikro s.p. ne bi bil nova pravnoorganizacijska oblika podjetja v enakem smislu, kot sta s.p. in d.o.o.

Podjetnik bi še vedno posloval kot samostojni podjetnik posameznik, izdajal račune, odgovarjal za obveznosti z osebnim premoženjem ter izpolnjeval davčne in druge poslovne obveznosti.

Glavna razlika bi bila pri določitvi najnižje zavarovalne osnove za plačilo socialnih prispevkov.

Po sprejetem, vendar še neuveljavljenem zakonu bi bila posebna ureditev namenjena samozaposlenim in nekaterim kmetom z zelo nizkimi letnimi prihodki.

Kdo vse bi lahko postal mikro s.p.?

Po predvideni ureditvi bi se mikro s.p. nanašal na podjetnike, ki:

• opravljajo dejavnost kot polno zavarovani samozaposleni,
• ne izpolnjujejo pogojev za študentski s.p.,
• imajo prihodke do višine letne bruto minimalne plače,
• izpolnjujejo druge pogoje, določene z zakonom.

Celotno besedilo predloga zakona in predvidene pogoje lahko preverite na spletni strani Državnega zbora Republike Slovenije.

Koliko bi znašali prispevki za mikro s.p.?

Redni oziroma polni s.p. trenutno plačuje prispevke za socialno varnost najmanj od zakonsko določene zavarovalne osnove.

V letu 2026 skupna mesečna obremenitev podjetnika z minimalnimi prispevki znaša približno 651 evrov, pri čemer so vključeni tudi obvezni zdravstveni prispevek in prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Pri mikro s.p. bi bila najnižja zavarovalna osnova določena bistveno nižje, in sicer v višini 45 odstotkov minimalne plače.

V nekaterih javno objavljenih izračunih se zato omenja približno:

• 3.056 evrov prispevkov na leto oziroma,
• okoli 254 evrov na mesec.

Pri primerjavi teh številk je potrebna previdnost. Znesek približno 254 evrov izhaja iz izračuna socialnih prispevkov od znižane osnove, medtem ko je treba pri končnem mesečnem plačilu upoštevati tudi obvezni zdravstveni prispevek ter prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Ob vključitvi teh obveznosti bi skupna mesečna obremenitev po nekaterih izračunih znašala približno 310 evrov mesečno. Končni znesek bo mogoče natančno potrditi šele po uveljavitvi zakona in objavi uradnih obračunskih navodil.

Razlika bi lahko znašala več kot 300 evrov mesečno oziroma približno 4.000 evrov na leto.

Koliko prispevkov po trenutno veljavni ureditvi plačuje redni s.p., lahko preverite s kalkulatorjem prispevkov za s.p..

Okvirno davčno obremenitev normiranega s.p. lahko preverite tudi s kalkulatorjem za normirance.

Komu bi mikro s.p. najbolj koristil?

Mikro s.p. bi bil zanimiv predvsem za ljudi, ki želijo dejavnost opravljati redno in zakonito, vendar njihov obseg poslovanja še ne omogoča plačevanja polnih prispevkov.

Mednje bi lahko spadali:

• podjetniki na začetku poslovne poti,
• izvajalci z manjšim številom naročnikov,
• samozaposleni s sezonskimi prihodki,
• rokodelci in ustvarjalci,
• manjši ponudniki storitev,
• podjetniki na podeželju,
• osebe, ki zaradi življenjskih okoliščin ne morejo delati v polnem obsegu,
• samozaposleni, ki trenutno s prihodki komaj pokrijejo prispevke.

Primer: samostojna grafična oblikovalka

Podjetnica izdela nekaj logotipov, predstavitev in promocijskih materialov na mesec. Na leto ustvari 16.000 evrov prihodkov.

Po trenutni ureditvi bi samo za minimalne prispevke lahko namenila približno 7.800 evrov na leto. Še preden plača davek, programsko opremo, računalniško opremo in druge stroške, bi ji prispevki vzeli skoraj polovico vseh prihodkov.

Pri mikro s.p. bi lahko bil njen letni strošek prispevkov nižji za približno 4.000 evrov. Dejavnost bi zato postala bistveno bolj vzdržna.

Primer: sezonska turistična dejavnost

Podjetnik večino prihodkov ustvari med majem in septembrom, pozimi pa ima zelo malo naročil. Njegovi letni prihodki znašajo približno 17.500 evrov.

Čeprav več mesecev skoraj nima prihodkov, mora po trenutnih pravilih prispevke plačevati vsak mesec. Mikro s.p. bi zmanjšal fiksne mesečne stroške in mu olajšal preživetje v mesecih brez večjega prometa.

Mikro s.p. ni enako kot normirani s.p.

Izraza mikro s.p. in normirani s.p. označujeta dve različni področji poslovanja samostojnega podjetnika.

Mikro s.p. bi se po predlagani ureditvi nanašal predvsem na nižjo zavarovalno osnovo in posledično nižje prispevke za socialno varnost. Namenjen bi bil samozaposlenim z manjšim obsegom poslovanja, katerih letni prihodki ne presegajo letne bruto minimalne plače oziroma približno 18.000 evrov.

Normirani s.p. pa ni posebna pravnoorganizacijska oblika podjetja, temveč način ugotavljanja davčne osnove. Podjetniku ni treba dokazovati vseh dejanskih poslovnih stroškov, saj se mu pod predpisanimi pogoji priznajo normirani odhodki.

Mikro s.p. bi torej vplival predvsem na prispevke, normirani s.p. pa na izračun davka od dohodka iz dejavnosti.

Podjetnik bi bil lahko po predvideni ureditvi hkrati:

• upravičen do nižje zavarovalne osnove kot mikro s.p. in
• vključen v sistem normiranih odhodkov.

Mikro s.p. torej ne bi samodejno pomenil posebnega ali dodatno poenostavljenega sistema obdavčitve. Njegova glavna neposredna ugodnost bi bili nižji prispevki za socialno varnost.

Kaj bi se spremenilo pri normirancih?

ZIURS poleg mikro s.p. predvideva tudi spremembe sistema normiranih odhodkov.

Po predstavitvi predlagateljev bi bili pri polno zavarovanem normiranem s.p. normirani odhodki priznani:

• v višini 80 % za prihodke do 100.000 evrov,
• v višini 70 % za del prihodkov do 120.000 evrov,
• v višini 40 % za del prihodkov do 150.000 evrov.

Meja za vstop v sistem oziroma izstop iz njega bi bila pri polno zavarovanem normirancu 150.000 evrov prihodkov.

Pri tako imenovanem popoldanskem s.p. bi bili normirani odhodki po predlogu priznani:

1. v višini 80 % za prihodke do 50.000 evrov,
2. v višini 70 % za del prihodkov do 70.000 evrov.

Meja za vstop in izstop bi bila pri tej skupini določena pri 70.000 evrih prihodkov.

Predlog naj bi odpravil tudi nekatere omejitve pri ponovnem vstopu v sistem normiranih odhodkov. Te spremembe še niso veljavne in se lahko začnejo uporabljati šele po uveljavitvi zakona ter pod pogoji, določenimi v njegovem končnem besedilu.

Mikro s.p. naj bi bil predvsem začetna spodbuda

Mikro s.p. po pojasnilih predlagateljev razvojnega zakona ni zamišljen kot trajna ureditev za vse podjetnike z nižjimi prihodki.

Posebna nižja zavarovalna osnova naj bi se lahko uporabljala največ dve leti.

Ukrep je namenjen predvsem osebam, ki imajo poslovno idejo, ki razmišljajo o ustanovitvi s.p., vendar jih od začetka samostojne poti odvračajo visoki mesečni prispevki.. Nižji prispevki naj bi jim omogočili, da dejavnost preizkusijo, pridobijo prve stranke in postopoma povečajo obseg poslovanja.

Po dveh letih bi moral podjetnik preiti na običajno zavarovalno osnovo, tudi če njegovi prihodki še vedno ne bi bili bistveno višji.

To pomeni, da mikro s.p. ne bi bil dolgoročna rešitev za nizkoprihodkovne samozaposlene, ampak predvsem časovno omejena pomoč pri začetku oziroma razvoju dejavnosti.

Največja past: ostra meja pri prihodkih

Pomembno vprašanje ostaja, kaj bi se zgodilo, če bi podjetnik presegel dovoljeno mejo prihodkov.

Predstavljajmo si dva podjetnika.

Podjetnik A

• letni prihodki znašajo približno 17.700 evrov,
• izpolnjuje pogoje za nižjo zavarovalno osnovo,
• plačuje nižje mesečne prispevke.

Podjetnik B

• letni prihodki znašajo 22.000 evrov,
• preseže prag za mikro s.p.,
• plačuje običajne prispevke polno zavarovanega samozaposlenega.

Podjetnik B bi ustvaril nekaj tisoč evrov več prihodkov, vendar bi lahko zaradi bistveno višjih prispevkov na koncu razpolagal z manj denarja kot podjetnik A.

Ostra meja pri prihodkih za podjetnike lahko res predstavlja izziv. Ko podjetnik preseže dovoljeno mejo prihodkov, se lahko znajde v situaciji, kjer višji prihodki ne prinesejo večjega razpoložljivega dohodka, temveč nasprotno, zaradi višjih prispevkov ostane z manj denarja. To se imenuje "mrtva cona", kjer dodatni prihodki ne prinesejo koristi, ampak lahko celo spodbujajo podjetnike k omejevanju svojih prihodkov, prestavljanju izdajanja računov ali delu zunaj uradno prijavljenih prihodkov.

Končna ureditev bi morala zato zelo jasno določiti, kdaj se prag preverja, katero obdobje se upošteva in kaj se zgodi ob njegovi prekoračitvi.

Bi bila boljša postopna rast prispevkov?

Bolj uravnotežena rešitev bi bila postopna rast zavarovalne osnove.

Namesto da bi podjetnik zaradi preseganja meje takoj izgubil celotno ugodnost, bi se lahko prispevki zviševali postopoma, glede na rast njegovih prihodkov.

Možna ureditev bi lahko določala:

• najnižjo osnovo za podjetnike do približno 18.000 evrov letnih prihodkov,
• postopno zviševanje osnove za vsak nadaljnji razred prihodkov,
• prehod na običajno zavarovalno osnovo šele pri višjem obsegu poslovanja.

Tako podjetnik zaradi dodatnega dela in prihodkov ne bi imel manj razpoložljivega denarja kot prej.

Postopen prehod bi tudi zmanjšal nevarnost umetnega omejevanja prihodkov ter podjetnikom omogočil bolj naravno rast iz manjše dejavnosti v stabilnejše poslovanje.

Kaj nižji prispevki pomenijo za socialno varnost?

Nižji prispevki niso samo finančna ugodnost.

Prispevki za socialno varnost so povezani s pokojninskim, zdravstvenim, starševskim in drugimi zavarovanji. Če podjetnik prispevke plačuje od nižje zavarovalne osnove, lahko to vpliva na višino nekaterih njegovih prihodnjih pravic.

Pred odločitvijo bi bilo zato smiselno preveriti vpliv predvsem na:

• prihodnjo pokojninsko osnovo,
• nadomestilo med daljšo bolniško odsotnostjo,
• materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo,
• druge pravice, katerih višina je vezana na zavarovalno osnovo.

Nižji prispevki bi podjetniku kratkoročno olajšali poslovanje, vendar bi lahko pomenili tudi nižja nadomestila in manj ugodno pokojninsko osnovo.

Zato mikro s.p. ne bi bil nujno najboljša izbira za vsakega podjetnika, ki bi formalno izpolnjeval pogoje.

Kaj predlog prinaša študentom?

Študentski s.p. trenutno ni veljavna oblika podjetništva.

Študent lahko po trenutni ureditvi registrira običajni s.p., vendar se mora praviloma vključiti v obvezna socialna zavarovanja kot samozaposlena oseba. To lahko vpliva tudi na pravice in ugodnosti, povezane s študentskim statusom.

ZIURS predvideva posebno ureditev za študente, ki bi jim pod določenimi pogoji omogočila opravljanje dejavnosti ob nižjih prispevkih.

Predlagana ureditev za študente in mikro s.p. bi bila namenjena različnima skupinama:

• posebna ureditev za študente bi bila namenjena osebam, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede študentskega statusa,
• mikro s.p. bi bil namenjen drugim polno zavarovanim samozaposlenim z nizkimi prihodki.

Dokler zakon ne začne veljati in niso objavljena uradna izvedbena navodila, nobene od teh novih možnosti še ni mogoče uporabljati.

Nova priložnost ali samo še ena kategorija?

Mikro s.p. bi lahko postal pomembna spodbuda za ljudi, ki imajo dobro poslovno idejo, vendar jih od začetka podjetniške poti odvračajo visoki mesečni prispevki.

Za podjetnika, ki ustvari 15.000 ali 17.000 evrov letnih prihodkov, lahko razlika med običajnimi in znižanimi prispevki odloča o tem, ali je dejavnost sploh finančno izvedljiva.

Pomembna prednost je, da bi podjetnik dobil čas za pridobivanje strank in razvoj poslovanja, ne da bi mu že od prvega meseca skoraj ves prihodek odnesli prispevki.

Vendar ima predlog tudi pomembne omejitve:

• mikro s.p. bi bil na voljo le do določene višine prihodkov,
• ugodnost bi bila predvidoma omejena na dve leti,
• nižja osnova bi lahko vplivala na socialne pravice,
• ostra meja bi lahko povzročila mrtvo cono,
• ureditev še ni začela veljati.

Mikro s.p. zato ni nova vrsta podjetja in ni nadomestilo za normirani s.p. Gre za predlagano, časovno omejeno možnost plačevanja nižjih prispevkov za določene samozaposlene z manjšim obsegom poslovanja.

Največja vrednost bi morala biti v tem, da podjetniku omogoči lažji začetek in razvoj dejavnosti, ne pa da ga spodbuja k trajnemu ostajanju pod prihodkovnim pragom.