Polletni pregled poslovanja. Kaj mora s.p. preveriti julija, da ga konec leta ne preseneti?

Julij je za samostojne podjetnike zelo dober trenutek za pregled poslovanja. Prvih šest mesecev leta je že za nami, zato ima podjetnik dovolj podatkov, da lahko preveri prihodke, stroške, denarni tok, davčne obveznosti in morebitne pomembne meje, ki lahko vplivajo na nadaljnje poslovanje.

Veliko podjetnikov svoje poslovanje podrobneje preveri šele ob koncu leta ali tik pred oddajo davčnega obračuna.

Takrat pa je za marsikatero prilagoditev že prepozno. Če s.p. že julija preveri, kje trenutno stoji, lahko pravočasno prilagodi cene, uredi odprte terjatve, preveri DDV obveznosti, oceni davčno osnovo in se bolje pripravi na drugo polovico leta.

Polletni pregled ni namenjen samo računovodstvu. Namenjen je predvsem temu, da podjetnik pravočasno ugotovi ali gre njegovo poslovanje v pravo smer.

Zakaj je polletni pregled pomemben?

Po prvih šestih mesecih leta ima s.p. že dovolj jasen vpogled v svoje poslovanje. Vidi lahko ali prihodki rastejo ali stroški prehitevajo zaslužek. Ali kupci plačujejo pravočasno in ali se približuje pomembnim davčnim mejam.

Polletni pregled podjetniku pomaga pri:

• preverjanju prihodkov in davčnih mej,

• oceni ali se približuje DDV obveznosti,

• pregledu statusa normiranca,

• preverjanju denarnega toka,

• urejanju neplačanih računov,

• pregledu stroškov in cen,

• načrtovanju davčnih obveznosti,

• pripravi na drugo polovico leta.

Pri podjetništvu ni pomembno samo, koliko prometa ustvariš, ampak tudi, koliko denarja ti dejansko ostane. Ali imaš urejene obveznosti in ali te lahko zakonodajne ali davčne spremembe presenetijo.

Preveri prihodke

Se približuješ DDV meji?

Ena najpomembnejših stvari, ki jo mora s.p. preveriti po prvem polletju, so prihodki. To je še posebej pomembno za podjetnike, ki še niso DDV zavezanci, saj lahko rast prihodkov pomeni, da se približujejo meji za vstop v sistem DDV.

Če si že DDV zavezanec, pa je polletje vseeno pravi trenutek za pregled obračunov, izdanih in prejetih računov, cen ter vpliva DDV na denarni tok.

V letu 2026 mora podjetnik spremljati ali se približuje meji za vstop v sistem DDV. Če zavezanec s sedežem v Sloveniji v tekočem koledarskem letu preseže 66.000 € letnega prometa na ozemlju Slovenije, postane zavezanec za DDV. Če preseže 60.000 €, vendar ne preseže 66.000 €, postane zavezanec za DDV s prvim dnem naslednjega koledarskega leta.

To pomeni, da polletni pregled ni samo informativna vaja. Če ima s.p. do konca junija že visok promet, mora zelo realno oceniti, kaj se lahko zgodi do decembra.

Primer:

Če ima podjetnik do konca junija 34.000 € prihodkov in pričakuje podobno dinamiko tudi v drugi polovici leta, se lahko hitro približa meji 60.000 € ali jo preseže. Če ima ob tem še večji projekt, več naročil ali sezonsko močnejši del leta, potem je treba pravočasno preveriti ali bo potreben vstop v sistem DDV.

Podjetnik naj julija preveri:

• koliko prihodkov je ustvaril od januarja do junija,
• koliko prihodkov pričakuje do konca leta,
• ali ima dogovorjene večje projekte ali naročila,
• ali se približuje DDV meji,
• kako bi DDV vplival na njegove cene,
• ali posluje pretežno s fizičnimi osebami ali podjetji,
• ali bi prostovoljni vstop v sistem DDV morda imel smisel.

Pri DDV ni pomembno samo vprašanje ali moraš postati zavezanec. Pomembno je tudi, kako bo to vplivalo na tvoje poslovanje. Če želiš hitro preveriti ali se s prihodki približuješ meji za vstop v sistem DDV, si lahko pomagaš tudi z našim DDV kalkulatorjem.

Zato je julij pravi trenutek, da podjetnik ne gleda samo nazaj, ampak naredi tudi projekcijo do konca leta.

Kaj pomenijo tvoji prihodki (normirani s.p.)?

Če posluješ kot normirani s.p. je polletni pregled še posebej pomemben. Pri normirancih podjetniki pogosto spremljajo samo skupni promet, pozabijo pa preveriti, kako se bodo prihodki odrazili pri davčni osnovi.

V letu 2026 so pravila za normirance pomembna predvsem zato, ker višina prihodkov vpliva na priznane normirane odhodke in posledično na višino davčne osnove.

Pri normiranem s.p. ni dovolj, da podjetnik reče: “Sem normiranec, zato imam 80 % priznanih odhodkov.” Pravila so bolj natančna, zato je treba preveriti, do katere višine prihodkov se normirani odhodki priznajo in kaj se zgodi, ko podjetnik preseže določene meje.

Če je s.p. obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v zadostnem obsegu, se mu lahko normirani odhodki priznajo drugače kot nekomu, ki ima popoldanski s.p. ali ni polno vključen v zavarovanje iz dejavnosti.

Zato naj normirani s.p. julija preveri:

• koliko prihodkov je ustvaril v prvem polletju,
• koliko prihodkov pričakuje do konca leta,
• ali se mu zaradi rasti prihodkov spreminja davčna osnova,
• ali je njegov status zavarovanja pravilen,
• ali bo normirani sistem zanj še vedno ugoden,
• ali bi moral za prihodnje leto razmisliti o drugačni obliki obdavčitve.

To je pomembno predvsem pri podjetnikih, ki imajo vse več prihodkov, hkrati pa tudi precej stroškov. Normirani sistem je lahko zelo ugoden, dokler so dejanski stroški nizki in prihodki znotraj smiselnih mej. Ko pa podjetnik raste, zaposluje, najema zunanje izvajalce, kupuje opremo ali ima visoke stroške oglaševanja je treba preveriti ali je normirani sistem še vedno najboljša izbira.

Če posluješ kot normiranec je smiselno, da sproti preverjaš, kako prihodki vplivajo na tvojo davčno osnovo. Pri tem si lahko pomagaš s kalkulatorjem za normirance.

Preveri akontacijo dohodnine

Akontacija dohodnine je še ena točka, ki jo podjetniki pogosto spregledajo. Če je poslovanje v letu 2026 bistveno drugačno kot leto prej je dobro preveriti ali je trenutna akontacija še ustrezna.

Če so prihodki precej višji kot lani, lahko prenizka akontacija pomeni večje doplačilo ob letnem obračunu. Če pa so prihodki precej nižji, lahko previsoka akontacija po nepotrebnem obremenjuje denarni tok podjetnika. Če se je tvoje poslovanje v primerjavi s preteklim letom bistveno spremenilo, lahko več informacij o medletni spremembi akontacije preveriš na portalu eDavki.

Pri s.p. je denarni tok zelo pomemben. Podjetnik mora vsak mesec plačevati prispevke, stroške, dobavitelje, morebitne zaposlene, programsko opremo, najemnino, gorivo, oglaševanje in druge obveznosti. Če poleg tega plačuje še previsoko akontacijo, potem ima lahko manj prostora za normalno poslovanje.

Podjetnik naj preveri:

• ali so letošnji prihodki višji ali nižji od lanskih,
• ali se pričakuje večje doplačilo davka,
• ali trenutna akontacija ustreza realnemu poslovanju,
• ali bi bilo smiselno govoriti z računovodjo o prilagoditvi.

Pri tej točki je smiselno, da podjetnik ne sprejema odločitev na pamet. Najbolje je, da pripravi podatke o prihodkih in pričakovanem poslovanju do konca leta ter se posvetuje z računovodjo.

Denarni tok

Imaš denar ali samo izdane račune?

Prihodki na papirju niso vedno enaki denarju na računu. Podjetnik lahko izda veliko računov, a če ti niso plačani, ima še vedno težavo z likvidnostjo.

Pri polletnem pregledu ne preverjaj samo, koliko računov si izdal, ampak tudi, koliko denarja je dejansko prišlo na račun. Promet sam po sebi ne pomaga veliko, če moraš prispevke, davke, dobavitelje in druge stroške plačati prej, kot stranke poravnajo svoje obveznosti.

Julij je zato dober trenutek, da pregledaš odprte račune, zamude pri plačilih in svoje plačilne roke. Če se določene zamude ponavljajo je smiselno uvesti bolj jasen sistem opominjanja, krajše plačilne roke ali avans pri večjih projektih.

Pri neplačanih računih je pomembno, da ne čakaš predolgo. Hitreje kot ukrepaš, več možnosti imaš, da se zadeva uredi brez dodatnih zapletov. Če ne veš, kako začeti, si lahko pomagaš z našim vodičem: Kaj narediti kot s.p., ko stranka ne plača računov?

Pri storitvah, kjer veliko dela opraviš vnaprej je to še posebej pomembno. Delna plačila, avansi ali jasneje dogovorjeni roki ti lahko pomagajo, da poslovanje ni odvisno samo od tega, kdaj se bo stranka spomnila plačati račun.

Preglej stroške poslovanja

Polletni pregled ni namenjen samo prihodkom. Enako pomembno je preveriti, koliko te poslovanje dejansko stane.

Stroški se pogosto povečujejo postopoma: naročnine za programe, oglaševanje, material, gorivo, bančne provizije, računovodstvo, telefon, internet ali najemnina. Posamezen strošek morda ni velik, skupaj pa lahko močno vplivajo na dobiček.

Julija preveri predvsem:

• kateri stroški so se povečali,
• katere naročnine ali orodja res uporabljaš,
• ali imaš podvojene stroške,
• ali so stroški oglaševanja prinesli rezultate,
• ali imaš urejene račune in dokumentacijo.

Če posluješ po dejanskih stroških je ta pregled pomemben tudi zaradi davčne osnove. Če si normiranec, pa stroškov sicer ne uveljavljaš na enak način, vendar moraš vseeno vedeti, koliko ti po vseh stroških dejansko ostane.

Preglej cene, ponudbo in dobičkonosnost

Veliko podjetnikov ima občutek, da jim gre dobro, ker imajo veliko dela. A poln urnik še ne pomeni nujno dobrega poslovanja. Če imaš veliko naročil, veliko komunikacije in veliko izdanih računov, na računu pa ni bistveno več denarja je lahko težava v prenizkih cenah, previsokih stroških ali storitvah, ki vzamejo preveč časa glede na zaslužek.

Julij je zato dober trenutek, da preveriš ali še vedno delaš po starem ceniku ali so se tvoji stroški povečali in ali v ceno vključuješ tudi pripravo, komunikacijo, popravke, administracijo, opremo, znanje in tveganje podjetnika.

Pri storitvah je to še posebej pomembno. Cena storitve ni samo ura izvedbe. Vključuje tudi ves čas, ki ga stranka pogosto ne vidi.

Vprašaj se predvsem:

• katere storitve ali izdelki prinesejo največ zaslužka,
• katere storitve vzamejo največ časa,
• kaj ima največ povpraševanja,
• kaj bi moral bolj izpostaviti,
• kaj bi bilo smiselno podražiti, združiti ali umakniti iz ponudbe.

Dober polletni pregled zato ne pokaže samo, koliko si zaslužil, ampak tudi s čim si zaslužil.

Niso vse stranke enako dobre za tvoje poslovanje

Polletni pregled naj ne bo samo pregled številk. Pomembno je tudi, da podjetnik pogleda s kom dela.

Ni vsaka stranka enako dobra za poslovanje. Nekatere stranke plačujejo pravočasno, spoštujejo dogovore in omogočajo mirno delo. Druge pa zahtevajo veliko komunikacije, pogosto spreminjajo dogovore, zamujajo s plačili ali povzročajo več stresa, kot prinesejo koristi.

Zato preveri, katere stranke ti prinašajo največ vrednosti in katere ti jemljejo preveč časa glede na ustvarjen prihodek.

Včasih rast poslovanja ne pomeni več strank, ampak boljšo izbiro strank. Če določena stranka redno povzroča preveč dodatnega dela je morda čas za višjo ceno, avans, krajši plačilni rok ali drugačen dogovor.

Preveri od kod prihajajo tvoje stranke

Polletni pregled je dobra priložnost tudi za hiter pregled marketinga. Podjetnik naj preveri, kateri kanali mu dejansko prinašajo povpraševanja, naročila ali prodajo.

Stranke lahko prihajajo prek priporočil, Googla, spletne strani, družbenih omrežij, oglasov, e-maila, lokalne prepoznavnosti ali poslovnih partnerstev. Če ne veš, od kod prihajajo stranke, težko veš, kam se splača vlagati čas in denar.

Če večina strank pride prek priporočil je smiselno okrepiti odnose z obstoječimi strankami. Če povpraševanja prihajajo prek Googla, potem je smiselno urediti spletno stran, SEO in Google Business profil. Če družbena omrežja prinašajo odziv, potem je smiselno pripraviti plan objav za jesen. Če oglasi ne prinašajo rezultatov, pa je treba preveriti sporočilo, ciljanje ali samo ponudbo.

Pri marketingu ni bistveno, da je podjetnik povsod. Pomembno je, da je tam, kjer ga njegove stranke dejansko najdejo.

Delaš veliko ali delaš učinkovito?

Pri s.p.-ju je čas pogosto največja omejitev. Podjetnik ni samo izvajalec storitve, ampak pogosto tudi prodajnik, administrator, organizator, podpora strankam in oseba, ki skrbi za račune, dogovore in komunikacijo.

Če delaš veliko, vendar nimaš občutka napredka, težava morda ni v pomanjkanju dela, ampak v slabi razporeditvi časa.

Polletje je zato dober trenutek, da preveriš, koliko časa gre v plačljivo delo in koliko v administracijo, neplačano komunikacijo, popravke, dodatne dogovore ali naloge, ki bi jih lahko poenostavil.

Veliko podjetnikov lahko pridobi čas z bolj jasnimi ponudbami, predlogami e-mailov, avtomatskimi opomniki, spletnimi obrazci, boljšim sistemom naročanja ali jasnejšimi pogoji sodelovanja.

Če bolje organiziraš svoj čas, lahko pogosto zaslužiš več, ne da bi delal več ur.

Poletje = zatišje ali sezonska rast?

Poletje za vse podjetnike ne pomeni iste stvari. Nekateri imajo julija in avgusta največ dela, drugi pa občutijo zatišje, ker so stranke na dopustu.

Za turizem, gostinstvo, prireditve, gradbeništvo, montaže, vzdrževanje, sezonske storitve in nekatere spletne trgovine so poletni meseci lahko zelo močni. Pri svetovalcih, B2B ponudnikih, agencijah in nekaterih izvajalcih storitev pa se odločitve naročnikov poleti pogosto upočasnijo.

Če imaš poleti manj dela, lahko ta čas izkoristiš za urejanje spletne strani, pripravo novih ponudb, optimizacijo procesov, pregled cenika ali načrtovanje jesenske kampanje.

Če imaš poleti več dela, pa je pomembno, da ne pozabiš na račune, obveznosti, plačilne roke in organizacijo.

Preglej pogodbe, ponudbe, opremo in zaloge

Polletje je dober trenutek tudi za pregled osnovnih poslovnih dogovorov. Veliko podjetnikov dela na podlagi starih ponudb, nejasnih dogovorov ali ustnih potrditev, ki lahko kasneje povzročijo težave.

Pri večjih projektih naj bodo ponudbe pisno potrjene, plačilni roki jasno določeni, avansi dogovorjeni tam, kjer je to smiselno, dodatna dela pa posebej obračunana.

Naredi plan za drugo polovico leta

Ko pregledaš prihodke, stroške, denarni tok, stranke, ponudbo in marketing..., potem je čas za načrt druge polovice leta.

To ne pomeni zapletenega poslovnega načrta. Dovolj je, da jasno določiš, kaj želiš doseči do konca leta, katere projekte želiš zaključiti, katere storitve bolj izpostaviti, katere stroške zmanjšati, katere cene prilagoditi in kako se boš pripravil na jesen.

September, oktober in november so pri mnogih podjetnikih zelo pomembni meseci. Če se nanje pripraviš že julija, imaš več možnosti za mirnejše in bolj urejeno poslovanje.

Polletna kontrolna lista za s.p.

Do konca julija preveri:

• prihodke in projekcijo do konca leta,
• ali se približuješ DDV meji,
• status normiranca in vpliv prihodkov na davčno osnovo,
• denarni tok in odprte terjatve,
• stroške poslovanja,
• cene, ponudbo in maržo,
• katere stranke so zate najboljše,
• katere storitve ali izdelki se ti najbolj splačajo,
• od kod prihajajo tvoje stranke,
• spletno stran in Google Business profil,
• kam gre tvoj delovni čas,
• akontacijo, prispevke in mesečne obveznosti,
• regres, dopuste in evidence, če imaš zaposlene,
• pogodbe, ponudbe, zaloge in opremo,
• plan za jesen in zadnje četrtletje leta.

Zaključek

Julij je pravi čas za mirnejšo drugo polovico leta

Polletni pregled poslovanja ni namenjen kompliciranju, ampak temu, da podjetnik pravočasno vidi, kje je in kaj mora še urediti.

Če prihodki rastejo, preveri DDV mejo, normirane odhodke in davčne posledice. Če denarja na računu ni toliko, kot bi ga moralo biti, preglej odprte račune, plačilne roke in stroške. Če delaš veliko, a učinka ni dovolj, preveri cene, ponudbo, stranke in kanale, ki ti prinašajo povpraševanja.

Ob tem ne pozabi še na osnovne obveznosti: prispevke, davke, mesečne stroške in morebitne obveznosti do zaposlenih, kot so regres, dopusti in evidence.

Julij je zato pravi trenutek, da popraviš smer, preden te konec leta kaj preseneti.