Poletna likvidnost ali kako poskrbeti, da denarni tok ne zastane?

Poletje je za marsikaterega podjetnika nekoliko poseben del leta. Nekateri imajo zaradi sezone več dela kot običajno, drugi pa ravno obratno. Telefoni manj zvonijo, stranke so na dopustu, projekti se zamaknejo, plačila prihajajo počasneje, stroški pa se kljub temu ne ustavijo.

Prispevki, plače, najemnina, naročnine, leasingi, dobavitelji, davki in druge obveznosti ne počakajo samo zato, ker je julij ali avgust. Prav zato je poletna likvidnost tema, ki bi ji moral vsak samostojni podjetnik nameniti vsaj nekaj pozornosti.

Likvidnost ne pomeni nujno, da ima podjetnik veliko denarja. Pomeni predvsem to, da ima dovolj razpoložljivih sredstev za pravočasno plačilo svojih tekočih obveznosti.

Če želiš širši pregled poslovanja v drugi polovici leta, si preberi tudi naš svež članek: Polletni pregled poslovanja. Kaj mora s.p. preveriti julija, da ga konec leta ne preseneti.

Zakaj je poleti likvidnost pogosto večji izziv?

Poleti se poslovanje pri številnih dejavnostih spremeni. Nekateri podjetniki imajo več naročil, drugi manj. Težava pa ni vedno samo v obsegu dela, ampak predvsem v ritmu denarnega toka.

Lahko se zgodi, da ste junija in julija veliko delali, račune izdali pravočasno, denarja pa še vedno ni na računu. Stranka ima rok plačila 30 dni, odgovorna oseba je na dopustu, račun čaka na potrjevanje, vi pa morate medtem plačati svoje obveznosti.

To je zelo pogosta podjetniška situacija. Na papirju podjetje posluje dobro, v praksi pa zmanjkuje denarja za tekoče stroške.

Pri s.p.-jih je to še bolj občutljivo, saj se osebne in poslovne finance pogosto hitro prepletajo. Če ni dovolj rezerve na poslovnem računu, se lahko pritisk hitro prenese tudi na osebni proračun.

Dobiček ni isto kot denar na računu

Ena najpogostejših napak pri razumevanju poslovanja je enačenje dobička z likvidnostjo.

Podjetnik ima lahko dobičkonosno dejavnost, a je vseeno v likvidnostnih težavah. Zakaj? Ker prihodki še niso nujno tudi prejemki. Če ste račun izdali danes, bo denar morda prišel šele čez 15, 30 ali 60 dni.

Na drugi strani pa so izdatki pogosto takojšnji. Dobavitelj zahteva plačilo vnaprej, najemnina zapade prvega v mesecu, prispevki imajo svoj rok, zaposleni pričakujejo plačo, naročnine se avtomatsko bremenijo.

Zato je za podjetnika pomembno, da ne spremlja samo, koliko je izdal računov, ampak tudi, kdaj bo ta denar dejansko prišel na račun.

Če poslujete kot normiranec, si lahko za okviren pregled prihodkov, davčne osnove in obveznosti pomagate tudi z našim kalkulatorjem za normirance.

Kaj vas čaka v naslednjih 60 dneh?

Za boljšo likvidnost ni vedno potreben zapleten finančni načrt. Že preprost pregled naslednjih 30 do 60 dni lahko podjetniku zelo pomaga.

Vprašajte se:

• kateri računi bodo zapadli v naslednjih tednih,
• katere stranke vam še niso plačale,
• kateri stroški vas čakajo v juliju in avgustu,
• ali imate dovolj rezerve za prispevke, davke in redne obveznosti,
• ali se vam obeta večji nakup, dopust, investicija ali obdobje z manj prihodki,
• ali lahko kakšen strošek prestavite, zmanjšate ali razdelite.

Tak pregled vam hitro pokaže ali bo poletje mirno ali pa morate ukrepati že zdaj.

Najslabše je, če podjetnik težavo opazi šele takrat, ko račun že zapade, na računu pa ni dovolj sredstev. Takrat so možnosti običajno slabše, rešitve pa dražje in bolj stresne.

Preverite odprte terjatve

Poletje je pravi čas, da pogledate, kdo vam še ni plačal.

Odprte terjatve so računi, ki ste jih že izdali, vendar še niso plačani. Na prvi pogled se lahko zdi, da gre za prihodke, vendar za likvidnost šteje šele denar, ki je dejansko na računu.

Zato je smiselno, da pred dopusti preverite:

• kateri računi so že zapadli,
• kateri bodo zapadli v naslednjih dneh,
• pri katerih strankah se plačila pogosto zamujajo,
• ali ste poslali opomin,
• ali je račun sploh prišel do prave osebe,
• ali ima stranka vse podatke za plačilo.

Pri opominih ni treba začeti ostro. Pogosto je dovolj prijazen opomnik v smislu, da preverjate odprte postavke pred zaključkom meseca ali pred dopusti.

Primer kratkega opomina:

»Pozdravljeni, pri pregledu odprtih postavk sem opazil, da spodnji račun še ni bil poravnan. Prosim za preverbo ali je račun prišel do prave osebe. Hvala in lep pozdrav.«

Takšen opomnik je vljuden, a jasen. Pomembno je, da podjetnik plačila spremlja sproti in ne šele takrat, ko sam zaide v težave.

Pazite na plačilne roke

Daljši plačilni roki so lahko za podjetnika precej nevarni, če nima dovolj rezerve.

Če stranki omogočite plačilo v 30 ali 60 dneh, v resnici delno financirate njeno poslovanje. To ni nujno narobe, vendar morate vedeti ali si to lahko privoščite.

Pri novih strankah je smiselno razmisliti o:

• avansu,
• delnem plačilu pred začetkom dela,
• plačilu po fazah,
• krajšem plačilnem roku,
• jasnih pogojih sodelovanja,
• pisni potrditvi ponudbe.

Za manjše podjetnike je pogosto veliko bolj zdravo, da imajo več manjših plačil sproti kot en velik račun, na katerega čakajo dva meseca.

Stroški ne gredo na dopust

Poleti se podjetnik hitro osredotoči na naročila, sezono ali dopust, redne obveznosti pa lahko ostanejo v ozadju. Prispevki, akontacija dohodnine, DDV obveznosti, dobavitelji, naročnine, leasingi, računovodstvo in morebitni stroški zaposlenih pa zapadejo ne glede na letni čas.

Če želite imeti boljši pregled nad mesečnimi obveznostmi, si oglejte tudi razdelek Davki in prispevki za s.p., kjer so zbrane ključne informacije o prispevkih, akontaciji dohodnine, DDV in drugih obveznostih samostojnih podjetnikov.

Hkrati poletje pogosto prinese tudi dodatne izdatke:

• sezonski material,
• več poti,
• nadomeščanja,
• dodatno pomoč,
• zalogo,
• popravila opreme,
• oglaševanje ali pripravo na jesen.

Zato je dobro, da si podjetnik vnaprej pripravi kratek seznam obveznih in pričakovanih stroškov. Tako hitreje vidi, kaj je nujno, kaj lahko počaka in koliko denarja mora ostati rezerviranega za mirno poslovanje.

Če se vam je poslovanje letos občutno spremenilo in ocenjujete, da bo davčna osnova nižja, lahko preverite tudi možnost medletne spremembe višine akontacije na portalu eDavki. To je lahko pomembno predvsem takrat, ko plačujete previsoke akontacije glede na dejansko poslovanje v tekočem letu.

Kaj lahko naredite, če se denarni tok zatakne?

Če opazite, da bo poletje likvidnostno napeto, ukrepajte čim prej. Ni treba čakati, da pride do težav.

Če potrebujete dodatna sredstva za razvoj, opremo, zaposlovanje ali širitev dejavnosti, preverite tudi aktualne razpise in subvencije za podjetnike. Likvidnost namreč ni povezana samo z zmanjševanjem stroškov, ampak tudi z iskanjem dodatnih virov financiranja, kot so subvencije, vavčerji, mikrokrediti ali drugi podjetniški razpisi.

Če imate večje odprte terjatve do zanesljivih kupcev, lahko pri nekaterih podjetjih pride v poštev tudi faktoring ali odkup terjatev. To pomeni, da podjetje prej pride do denarja iz izdanih računov, namesto da čaka na plačilo do roka zapadlosti. Takšne rešitve niso za vsakogar, so pa lahko koristne pri večjih zneskih, daljših plačilnih rokih ali hitrejši potrebi po denarnem toku.

Pri iskanju dodatnih virov financiranja lahko preverite tudi uradni pregled spodbud za podjetništvo na portalu SPOT, kjer so predstavljene različne oblike podpor, med drugim tudi mikrokrediti in druge možnosti financiranja za podjetja.

Pomembno pa je, da pri vsaki zunanji rešitvi preverite stroške, pogoje in smiselnost za vaš konkreten primer.

Mini pravilo

To pomeni, da naj imajo prednost prispevki, davki, plače, dobavitelji in ključni stroški poslovanja. Šele nato pridejo na vrsto investicije, dodatna oprema, večji nakupi ali stroški, ki niso nujni.

Pri tem si lahko pomagate z ločenimi “kupčki” oziroma ločenimi evidencami:

• denar za prispevke in davke,
• denar za redne stroške,
• denar za dobavitelje,
• rezerva,
• denar za investicije.

Ni nujno, da imate za vse ločene bančne račune. Dovolj je že pregledna tabela ali evidenca, da veste, koliko denarja je res prostega.

Likvidnost ni samo težava velikih podjetij

Pogosto se zdi, da je likvidnost tema za večja podjetja, direktorje in finančne oddelke. V resnici pa je ravno pri s.p.-jih in malih podjetnikih še bolj pomembna.

Zakaj?

Ker manjši podjetnik pogosto nima velike finančne rezerve, posebnega finančnega oddelka ali več virov prihodkov. En večji neplačan račun, ena zamuda pri stranki ali en nepričakovan strošek lahko hitro poruši mesečni ritem.

Zato likvidnost ni nekaj, s čimer se ukvarjate samo takrat, ko je kriza. Je nekaj, kar je dobro spremljati sproti.

Ne zato, da bi si zapletali poslovanje, ampak zato, da imate več nadzora in manj presenečenj.

Če na večino teh vprašanj odgovorite z “da”, boste poletje veliko lažje preživeli brez nepotrebnega finančnega stresa.

Zaključek

Poletna likvidnost ni zapletena tema. Gre predvsem za to, da podjetnik pravočasno pogleda, kaj prihaja na račun in kaj bo moral plačati.

Če račune izdajate sproti, spremljate odprta plačila, pravočasno pošiljate opomine in imate vsaj osnovni pregled nad prihodnjimi obveznostmi ste že naredili veliko.

Poletje je lahko za podjetnike zelo dobro obdobje. A le, če se nanj pripravite tudi finančno.

Najboljši občutek ni samo to, da imate delo. Najboljši občutek je, da veste, kdaj bo delo tudi plačano in da boste lahko brez težav pokrili svoje obveznosti.