Zimski regres 2026: Koliko znaša in do kdaj ga morate izplačati?

Zimski regres, ki ga pogosto slišimo tudi pod izrazom obvezna božičnica je bil uveden leta 2025. Letos ga bodo delodajalci izplačali drugič, vendar bo znesek precej višji.

Minimalna plača za leto 2026 znaša 1.481,88 € bruto, zimski regres pa je po zakonu določen v višini polovice minimalne plače. To pomeni 740,94 € za delavca, zaposlenega celo leto s polnim delovnim časom.

Lani je zimski regres znašal 638,86 evra. Letos je torej višji za 102,08 € oziroma skoraj 16 odstotkov. Tudi aktualne septembrske objave medijev potrjujejo znesek 740,94 € in decembrski rok za izplačilo.

Najpomembnejši podatki za leto 2026

Božičnica ali zimski regres? To ni povsem ista stvar

Ne povsem.

Izraza se v javnosti pogosto uporabljata kot sopomenki, vendar pravno ne pomenita nujno istega.

Zimski regres je zakonska pravica delavca, določena z Zakonom o pravici do zimskega regresa (ZPZR). Gre za obvezno izplačilo, ki pri celoletni zaposlitvi za polni delovni čas znaša polovico minimalne plače. Za leto 2026 to pomeni 740,94 €.

Božičnica pa je pogovoren izraz in sama po sebi ni posebna zakonsko določena vrsta dohodka. V praksi se izraz uporablja predvsem za:

• zimski regres, ki je zakonsko obvezen,
• plačilo za poslovno uspešnost, ki ga pogosto poznamo tudi kot trinajsto plačo ali letno nagrado,
• v nekaterih primerih tudi za drugo dodatno izplačilo zaposlenim.

Komu pripada vseh 740,94 €?

Celotni znesek pripada delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen celotno koledarsko leto in za polni delovni čas.

Zakon določa sorazmernost pri zaposlitvah, ki trajajo manj kot celo leto. Delavec, ki se je zaposlil med letom ali mu je delovno razmerje med letom prenehalo, ima pravico do sorazmernega dela glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu.

To pomeni tudi nekaj, na kar lahko podjetniki hitro pozabijo: zimski regres lahko pripada tudi delavcu, ki decembra pri vas sploh ni več zaposlen.

Ministrstvo je pojasnilo, da pravica obstaja tudi v primeru, ko je delovno razmerje med letom že prenehalo ali se je delavec upokojil. Izplača se sorazmerni del za obdobje, ko je bil zaposlen. Pri menjavi delodajalca vsak delodajalec krije svoj sorazmerni delež.

Primer

Delavec, ki je bil pri podjetju zaposlen šest polnih mesecev in je delal polni delovni čas, bi bil po poenostavljenem mesečnem izračunu upravičen do polovice celotnega zneska:

740,94 € / 2 = 370,47 €

Pri zaposlitvah, ki se začnejo ali končajo sredi meseca, naj natančen sorazmerni delež obračuna računovodstvo glede na dejansko obdobje zaposlitve.

Kaj pa zaposleni za krajši delovni čas?

Pri klasični zaposlitvi za krajši delovni čas se zimski regres praviloma zmanjša sorazmerno delovnemu času.

Delavec, zaposlen za 20 ur na teden namesto za 40 ur, bi bil tako ob celoletni zaposlitvi praviloma upravičen do 370,47 €.

Zakon določa izjeme za posebne primere krajšega delovnega časa po ZDR-1, zato pri krajšem delovnem času zaradi posebnih zakonskih pravic ni smiselno avtomatično uporabiti formule 50 odstotkov delovnega časa = 50 odstotkov regresa.

Zakon o pravici do zimskega regresa, 2. člen, Uradni list RS

Ali mora samostojni podjetnik izplačati zimski regres tudi sebi?

Ne.

Zimski regres je pravica iz delovnega razmerja. Samozaposleni podjetnik samo zaradi statusa samozaposlene osebe nima pravice do zimskega regresa.

Ministrstvo je v svojih pojasnilih izrecno navedlo, da pravica ni predvidena za samostojne podjetnike, kmete, samozaposlene v kulturi in druge osebe, ki delo opravljajo na drugih pravnih podlagah.

To pa seveda ne pomeni, da s.p., ki zaposluje delavce, nima obveznosti. Svojim zaposlenim mora zimski regres izplačati pod enakimi pogoji kot drugi delodajalci.

Do kdaj morate izplačati zimski regres v letu 2026?

Zakon določa, da mora biti zimski regres izplačan najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za plačo za november.

FURS ima za leto 2026 med pomembnimi davčnimi datumi izplačilo zimskega regresa navedeno prav na 18. december 2026.

Pomembna je še ena podrobnost. Zimski regres mora biti izplačan v denarni obliki. Delodajalec ga torej ne more nadomestiti z darilnimi boni, izdelki podjetja, dopustom ali drugimi ugodnostmi.

Pravila o zamiku niso več enaka kot leta 2025

To je ena pomembnejših razlik, ki jo lahko podjetniki letos hitro spregledajo.

Ker je bil zimski regres uveden tik pred koncem leta 2025, je zakon za prvo leto predvidel posebne prehodne možnosti. Nekateri delodajalci so lahko del obveznosti zamaknili do 31. marca 2026, zakon pa je posebej urejal tudi položaj nelikvidnih podjetij.

Ta posebna prehodna ureditev je veljala za zimski regres za leto 2025.

Za leto 2026 velja splošno pravilo. Poznejše izplačilo zaradi nelikvidnosti je možno samo, kadar ga omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, rok pa se lahko podaljša največ do 31. marca 2027. Ta možnost ne velja za javni sektor.

Podjetnik torej ne more samovoljno odločiti, da bo zaradi slabše likvidnosti zimski regres plačal marca.

Koliko denarja mora podjetje rezervirati?

Za manjše delodajalce zimski regres ni zanemarljiv decembrski strošek.

Podjetje z desetimi zaposlenimi mora torej samo za zakonski zimski regres do decembra zagotoviti nekaj več kot 7.400 €. Prav zato je smiselno, da se obveznost v likvidnostni načrt vključi že jeseni, ne šele nekaj dni pred rokom.

Je zimski regres 2026 neobdavčen?

Tu postane zgodba nekoliko bolj zapletena.

Do višine zakonske pravice, torej do 740,94 € pri polnem zimskem regresu, se zimski regres ne všteva v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

Pri dohodnini pa morajo biti delodajalci v letu 2026 pozorni še na povezavo s plačilom za poslovno uspešnost.

FURS pojasnjuje, da imata od leta 2026 zimski regres in davčno ugodneje obravnavano plačilo za poslovno uspešnost skupni letni limit, in sicer 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Vrstni red izplačil pri tem ni pomemben.

To je pomembna razlika glede na leto 2025, ko je za prvi zimski regres veljala posebna prehodna davčna ureditev.

Podjetje, ki želi zaposlenim poleg obveznega zimskega regresa izplačati še nagrado za poslovno uspešnost, naj zato obe izplačili pred izvedbo preveri z računovodstvom. Pri preseganju zakonskih neobdavčenih limitov se davčna obravnava spremeni.

Kaj pa, če želi podjetje izplačati več kot 740,94 €?

Lahko.

Zakon določa minimalno pravico delavca, ne prepoveduje pa višjega izplačila.

Del nad zakonsko določenim zimskim regresom se pri davčni obravnavi praviloma obravnava kot plačilo za poslovno uspešnost, pri čemer morajo biti izpolnjeni pogoji za takšno obravnavo.

Zato ni vseeno, ali podjetje zaposlenemu izplača 740,94 € ali na primer 1.500 € in celoten znesek poimenuje »zimski regres«. Računovodsko in davčno je treba presežek pravilno obravnavati.

FURS: za izplačila v letu 2026 drugačno poročanje na REK-O

Tudi na tem področju je letos sprememba.

Za izplačila zimskega regresa v letu 2025 se je uporabljala vrsta dohodka 1190, zato lahko podjetniki in računovodstva pri iskanju starejših navodil naletijo prav na to oznako.

FURS je januarja 2026 objavil novo navodilo:

Za vsa izplačila zimskega regresa od 1. januarja 2026 dalje se uporablja VD 1151 in VDDOH 1112.

Novo pravilo velja tudi za morebitna izplačila, ki se nanašajo na pretekla leta, vendar so dejansko izvedena v letu 2026.

To je predvsem naloga računovodstva, vseeno pa je podatek pomemben za podjetnike, ki obračune plač in druge prejemke vodijo sami.

Kaj se zgodi, če delodajalec zimskega regresa ne izplača?

Zimski regres ni priporočilo in tudi ni prostovoljna nagrada. Nadzor nad višino, rokom in izplačilom izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za delo, davčni del pa nadzoruje FURS.

Globe niso zanemarljive.

Za pravno osebo, samostojnega podjetnika ali drugo osebo, ki samostojno opravlja dejavnost in zimskega regresa ne izplača v zahtevani višini ali roku, zakon določa globo od 3.000 do 20.000 €.

Za delodajalca z desetimi ali manj zaposlenimi je predvidena globa od 1.500 do 8.000 €, za odgovorno osebo delodajalca pa od 450 do 2.000 €.

Inšpektorat je ob prvih izplačilih leta 2025 posebej opozoril tudi, da delodajalec zimskega regresa ne sme pogojevati, zmanjševati ali od zaposlenega zahtevati njegovega vračila.

Kaj naj podjetnik uredi že pred decembrom?

Pred koncem leta je smiselno preveriti predvsem naslednje:

• koliko zaposlenih bo upravičenih do celotnega in koliko do sorazmernega zimskega regresa,
• nekdanje zaposlene, ki so bili pri podjetju zaposleni del leta 2026,
• zaposlene s krajšim delovnim časom in morebitne zakonske izjeme,
• koliko sredstev je treba rezervirati za izplačilo do 18. decembra,
• ali je bila zaposlenim v letu 2026 že izplačana poslovna uspešnost in kakšen bo skupni davčni učinek,
• ali računovodstvo uporablja pravilno vrsto dohodka na REK-O za leto 2026.

Zimski regres je tako le ena od obveznosti, ki jih je smiselno pravočasno vključiti v priprave na zaključek poslovnega leta. Podjetniki naj ob tem preverijo tudi druge stroške zaposlenih, davčne obveznosti in spremembe, ki lahko vplivajo na poslovanje v naslednjem letu. Med njimi je tudi rast minimalne plače, ki vpliva na več postavk stroška dela. Več o tem smo pisali v članku Kako dvig minimalne plače vpliva na stroške s.p. in zaposlenih.

Zimski regres postaja stalni decembrski strošek delodajalcev

Za leto 2026 pri zimskem regresu ni več vprašanje ali ga bo podjetje izplačalo. Vprašanje je predvsem, koliko mora izplačati posameznemu zaposlenemu, kako bo izplačilo pravilno obračunano in ali je podjetje nanj pravočasno finančno pripravljeno. Polni znesek letos znaša 740,94 €, kar je dobrih 102 € več kot v letu 2025. Glavni rok je 18. december 2026.

Za podjetnika z enim zaposlenim je to lahko relativno majhna dodatna obveznost. Pri desetih, dvajsetih ali več zaposlenih pa lahko govorimo že o več tisoč oziroma več deset tisoč evrih dodatnega decembrskega denarnega toka. Zato je oktober pravi čas, da podjetje skupaj z računovodstvom preveri upravičence, sorazmerne deleže, morebitna izplačila poslovne uspešnosti in sredstva, ki jih bo treba zagotoviti pred prazniki.