Ali za odprtje s.p. potrebuješ določeno stopnjo izobrazbe?

Želiš odpreti s.p., vendar nimaš izobrazbe s področja, na katerem želiš poslovati? Dobra novica je, da za samo ustanovitev s.p. praviloma ne potrebuješ določene stopnje izobrazbe. To pa še ne pomeni, da lahko brez dodatnih pogojev opravljaš prav vsako dejavnost.

Pri nekaterih poklicih in dejavnostih, zakonodaja zahteva ustrezno izobrazbo, poklicno usposobljenost, obrtno dovoljenje, licenco ali izpolnjevanje drugih posebnih pogojev. Zato je pomembno, da še pred začetkom poslovanja preveriš dejavnost, ki jo nameravaš opravljati.

Za odprtje s.p. izobrazba praviloma ni pogoj

Pri registraciji s.p. se od podjetnika praviloma ne zahteva določena stopnja ali smer formalne izobrazbe. Postopek odprtja s.p. zajema predvsem vpis v Poslovni register Slovenije, prijavo na FURS in ureditev socialnih zavarovanj.

To pomeni, da lahko s.p. ustanoviš tudi, če tvoja izobrazba ni neposredno povezana z dejavnostjo, s katero se želiš ukvarjati.

Pri registraciji izbereš ustrezno dejavnost oziroma dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti, SKD. Ključno pa je, da poleg same registracije preveriš tudi ali za izbrano dejavnost izpolnjuješ vse pogoje za njeno dejansko opravljanje.

Še pred registracijo zato preveri Pregled dejavnosti na MojSP.si, kjer lahko preveriš posamezne dejavnosti in pogoje, povezane z njihovim opravljanjem.

Kdaj je izobrazba vendarle pomembna?

Posebne zahteve se pojavljajo predvsem pri reguliranih poklicih in nekaterih obrtnih dejavnostih.

Pri teh ni dovolj samo to, da imaš ustrezno dejavnost registrirano. Pred začetkom dela moraš izpolniti še pogoje, ki jih za posamezno področje določa zakonodaja.

To lahko pomeni:

• določeno poklicno izobrazbo,
• ustrezno strokovno ali poklicno usposobljenost,
• opravljen strokovni ali mojstrski izpit,
• obrtno dovoljenje,
• licenco ali vpis v ustrezen register,
• ustrezne poslovne prostore ali opremo.

Pri tem niso vse obrtne dejavnosti enake. Za večino obrtnih dejavnosti obrtno dovoljenje ni zahtevano. Pri dejavnostih, za katere je predpisana ustrezna poklicna usposobljenost, pa se pravica do opravljanja pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register.

Primer: kozmetične storitve

Dober primer so kozmetične dejavnosti, saj se lahko pogoji razlikujejo že glede na to, katero storitev želiš opravljati.

Pri pedikerski dejavnosti, negi obraza, negi telesa ter depilaciji je treba pridobiti obrtno dovoljenje in izpolnjevati predpisane pogoje glede poklicne usposobljenosti. Pri manikiranju in ličenju pa je ureditev drugačna. Obrtno dovoljenje ni potrebno, pravica do opravljanja dejavnosti pa se pridobi z vpisom v obrtni register, ki ga Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije praviloma opravi po uradni dolžnosti po prejemu podatka o registrirani dejavnosti.

Kaj če podjetnik sam nima zahtevane usposobljenosti?

Če za določeno obrtno dejavnost velja pogoj ustrezne poklicne usposobljenosti, to še ne pomeni vedno, da mora vse pogoje izpolnjevati prav podjetnik osebno.

Pri dejavnostih, za katere je potrebno obrtno dovoljenje je lahko nosilec obrtne dejavnosti tudi oseba, zaposlena pri podjetniku, če izpolnjuje zahtevane pogoje glede poklicne usposobljenosti.

To je pomembno predvsem takrat, ko želi podjetnik razviti dejavnost, za katero sam nima zahtevane kvalifikacije, v podjetju pa zaposli osebo, ki pogoje izpolnjuje.

Vendar to ne velja avtomatično za vse regulirane poklice in dejavnosti. Pri nekaterih veljajo posebni zakoni, licence ali drugi pogoji, zato je treba ureditev vedno preveriti za konkretno dejavnost.

Ni vedno pomembna samo formalna izobrazba

Pri nekaterih obrtnih dejavnostih ustrezna poklicna usposobljenost ni vezana izključno na šolsko spričevalo.

SPOT pri obrtnem dovoljenju pojasnjuje, da se za ustrezno poklicno usposobljenost lahko štejeta ustrezna izobrazba ali ustrezne delovne izkušnje. Katera dokazila in pogoji pridejo v poštev, pa je odvisno od posamezne dejavnosti.

Zato tudi nekdo, ki nima točno določene formalne izobrazbe, ne bi smel avtomatično sklepati, da dejavnosti ne more opravljati. Najprej je treba preveriti, kakšne možnosti za dokazovanje poklicne usposobljenosti določa zakonodaja za izbrano dejavnost.

Kaj pa trgovinska dejavnost?

Pri trgovinski dejavnosti lahko na spletu še vedno naletiš na stare informacije o zahtevani minimalni stopnji izobrazbe prodajalcev ali trgovskih poslovodij.

Takšne zahteve so v preteklosti dejansko obstajale. V Uradnem listu Republike Slovenije je bil na primer objavljen pravilnik, ki je določal minimalno stopnjo izobrazbe oseb, ki so opravljale posamezna trgovinska opravila.

Danes starega pravilnika ne gre uporabljati kot merilo za aktualne pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti.

To je dober primer, zakaj je pri preverjanju pogojev pomembno uporabljati veljavne predpise in aktualne uradne vire, ne zgolj stare članke ali pravilnike.

Veljavne predpise lahko preveriš tudi v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije, PISRS.

Kaj pa mentorstvo v podjetju?

Tudi pri mentorstvu je pomembno, za kakšno obliko usposabljanja gre.

Če podjetnik zgolj uvaja novega zaposlenega ali mu pri delu neformalno pomaga, za takšno interno mentorstvo ni določene splošne minimalne stopnje izobrazbe. Drugače pa je pri praktičnem usposabljanju dijakov z delom pri delodajalcu, kjer mora podjetje zagotoviti ustreznega mentorja. Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju določa, da je mentor lahko delodajalec sam ali oseba, ki je pri njem zaposlena.

Mentor mora izpolnjevati predpisane pogoje. Med drugim je lahko to oseba z mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom oziroma oseba z najmanj srednjo strokovno izobrazbo, ustreznimi delovnimi izkušnjami in pedagoško-andragoško usposobljenostjo. Natančni pogoji so odvisni tudi od vrste izobraževalnega programa.

Primer: dijak logistike na praksi v logističnem podjetju

Predstavljajmo si dijaka, ki se izobražuje za logističnega tehnika in mora del svojega praktičnega usposabljanja opraviti v logističnem podjetju.

Njegova naloga ni le, da dijaku pokaže, kako poteka delo. Mentor sodeluje s šolo, usmerja praktično usposabljanje, spremlja dijakov napredek in skrbi, da dijak pri delu pridobiva znanja in kompetence, ki jih določa njegov izobraževalni program. Center RS za poklicno izobraževanje mentorja opisuje kot vez med podjetjem, šolo in dijakom.

Pri praktičnem usposabljanju dijakov mora podjetje izpolnjevati tudi pogoje za izvajanje usposabljanja na učnem mestu. Pri programih, kjer je zahtevana verifikacija učnega mesta, se preverjajo tako pogoji podjetja oziroma učnega mesta kot pogoji mentorja.

Če želiš kot podjetnik v podjetju sprejeti dijaka na prakso, potem je smiselno najprej preveriti pogoje konkretnega izobraževalnega programa in se uskladiti s šolo oziroma pristojno zbornico. Več o pogojih za mentorje in praktično usposabljanje pa lahko preveriš pri OZS – Verifikacija učnih mest ali v Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju.

Pred odprtjem preveri dejavnost, ne samo registracije

Odpreti s.p. je razmeroma preprosto. Pri večini dejavnosti tvoja stopnja izobrazbe pri sami ustanovitvi podjetja ne bo ovira.

Toda registracija podjetja in izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti nista vedno ista stvar.

Preden začneš poslovati, zato preveri:

• katero SKD dejavnost potrebuješ,
• ali gre za regulirano oziroma obrtno dejavnost,
• ali potrebuješ posebno izobrazbo ali usposobljenost,
• ali se usposobljenost lahko dokazuje tudi z delovnimi izkušnjami,
• ali potrebuješ obrtno dovoljenje, licenco ali vpis v poseben register,
• ali veljajo posebni pogoji glede prostora, opreme ali zaposlenih.

Na Pregledu dejavnosti MojSP.si lahko začneš pri svoji dejavnosti in preveriš, kaj potrebuješ pred začetkom dela.

Če s.p. šele odpiraš, pa preveri še naš vodič Ustanovitev s.p., kjer so zbrani ključni koraki od izbire dejavnosti do registracije.

Zaključek

Določena stopnja izobrazbe pri odprtju s.p. sama po sebi praviloma ni pogoj. Ključno je predvsem, katero dejavnost želiš opravljati, saj so pri nekaterih poklicih in dejavnostih določene dodatne zahteve.

Te lahko vključujejo ustrezno poklicno usposobljenost, delovne izkušnje, obrtno dovoljenje, licenco ali druge posebne pogoje. Tudi znotraj istega področja se lahko pravila razlikujejo, kar lepo pokaže primer kozmetičnih storitev.

Pomembno je tudi, da podjetniku ni treba vedno osebno izpolnjevati vseh pogojev. Pri določenih obrtnih dejavnostih je lahko nosilec dejavnosti tudi ustrezno usposobljena oseba, zaposlena v podjetju. Posebna pravila pa veljajo tudi pri formalnem mentorstvu dijakov na praktičnem usposabljanju.

Zato je pred registracijo s.p. najbolj pomembno, da preveriš točno dejavnost, ki jo želiš izvajati, in pogoje, ki zanjo veljajo. Sama registracija podjetja namreč še ne pomeni vedno, da lahko dejavnost začneš opravljati brez dodatnih dovoljenj ali usposobljenosti.