Imaš prihodke, nimaš pa občutka, da imaš denar? 7 napak, zaradi katerih podjetniku denar kar izginja

Imaš prihodke. Mogoče celo zelo dobre.

Ampak ko pogledaš svoj račun, nimaš občutka, da imaš kaj dosti denarja.

Denar pride, potem gre. Plačaš prispevke, davke, stroške podjetja, nekaj nakažeš sebi, nekaj zapraviš … in čez nekaj tednov se spet sprašuješ:

»Kam je šel ves denar?«

To je vprašanje, ki ga pri podjetnikih slišim precej pogosto.

Večina pride do hitrega zaključka »Premalo zaslužim.«

Ampak ponavadi je težava čisto drugje.

Denar pride, ampak zanj nimaš jasnega sistema.

Sam sem se s financami precej ukvarjal tudi zato, ker sem ugotovil, da višji prihodki sami po sebi še ne pomenijo finančnega miru. Če ne veš, kaj z denarjem narediti, lahko tudi več denarja zelo hitro izgine.

Pri podjetnikih se to pokaže še posebej hitro.

Tukaj je sedem napak, ki jih opažam najpogosteje.

Ne veš, koliko denarja dejansko potrebuješ zase

Veliko podjetnikov zelo dobro ve, koliko želijo zaslužiti.

»Rad bi imel 5.000 € prihodkov.«

»Rad bi prišel na 10.000 € na mesec.«

Super.

Ampak potem vprašam: »Zakaj ravno toliko? Koliko denarja pa dejansko potrebuješ zase?«

In tukaj je pogosto precej manj jasno.

Koliko potrebuješ za svoje običajno življenje? Koliko za stanovanje, hrano, avto, otroke, dopust? Koliko želiš dati na stran? Koliko želiš imeti za stvari, ki jih imaš rad?

Če tega ne veš, je težko vedeti, ali zaslužiš dovolj.

Lahko zaslužiš 3.000 € in imaš občutek, da ti manjka.

Lahko zaslužiš 6.000 € in imaš še vedno občutek, da ti manjka.

Zato se mi zdi pomembno, da si najprej odgovoriš na precej preprosto vprašanje:

Koliko denarja potrebujem, da lahko živim tako, kot si želim?

Šele potem lahko razmišljaš, koliko mora ustvariti tvoje podjetje.

Poslovni in osebni denar sta pomešana

»Saj je vse moj denar.«

To razumem.

Če si s.p., si verjetno tudi ti tisti, ki je podjetje ustvaril, v njem dela in nosi odgovornost zanj.

Ampak to še ne pomeni, da je dobro, da je ves denar v tvoji glavi ena velika vreča.

Če iz poslovnega računa plačaš kosilo, dopust, nov telefon, račun za elektriko in še nekaj za podjetje, zelo hitro izgubiš pregled.

Ne veš več, koliko denarja je dejansko ustvarilo podjetje.

In še pomembneje: ne veš, koliko denarja lahko brez skrbi porabiš zase.

Meni je veliko bolj všeč preprost princip:

Podjetje ima svoj denar. Jaz imam svoj denar.

Podjetje mi denar ustvari, jaz pa si ga iz njega načrtno razporedim zase.

Tako je precej lažje videti, kaj se v resnici dogaja.

Na računu vidiš 10.000 € in misliš, da imaš 10.000 €

To je ena od najbolj nevarnih številk za podjetnika.

10.000 €.

Lepo.

Ampak ali imaš res 10.000 €?

Mogoče jih imaš 10.000 na računu.

Od tega pa je lahko del denarja namenjen davkom in prispevkom, del prihodnjim stroškom, del rezervi, del pa mogoče sploh ni denar, ki bi ga bilo pametno porabiti.

Če vse to vidiš samo kot:

»Na računu imam 10.000 €,«

se zelo hitro začneš obnašati, kot da imaš 10.000 € za porabo.

In potem pride plačilo davkov.

Ali večji strošek.

Ali slabši mesec.

In nenadoma denarja ni več.

Zato stanje na računu ni isto kot denar, ki ga imaš na voljo.

To je samo stanje na računu.

Davke in prispevke obravnavaš kot problem prihodnosti

Tole je povezano s prejšnjo točko.

Denar pride danes.

Davki in prispevki pa pridejo … kasneje.

In ker niso problem današnjega dne, jih je zelo enostavno ignorirati.

»Bom že takrat.«

Problem je, da bo »takrat« enkrat prišlo.

In če ves denar pustiš na enem kupu, je zelo enostavno porabiti tudi tisti del, ki v resnici nikoli ni bil namenjen tvoji porabi.

Zato se mi zdi smiselno, da denar razporediš takrat, ko ga dobiš.

Ne šele takrat, ko pride položnica.

Ko veš, da je določen del denarja namenjen obveznostim, ga tudi ne gledaš več kot denar, ki ga lahko zapraviš.

In tukaj se začne dogajati ena zanimiva stvar.

Manj denarja imaš na voljo za porabo, ampak imaš lahko več občutka, da imaš stvari pod nadzorom.

Plačaš si toliko, kolikor na koncu ostane

To sem počel tudi sam.

Najprej vse ostalo.

Stroški, obveznosti, podjetje …

Potem pa pogled:

»OK, koliko je pa ostalo zame?«

In to je precej nevaren sistem.

Ker če ti ostane 1.000 €, boš verjetno nekako porabil 1.000 €.

Če ti ostane 2.000 €, boš mogoče porabil 2.000 €.

Če ti ostane 3.000 €, se bo pa tudi za 3.000 € nekaj našlo. :)

Zato je pogosto veliko bolj smiselno obrniti vrstni red.

Najprej določiš, koliko denarja želiš nameniti sebi.

Potem pa mora podjetje in tvoj način poslovanja podpirati ta cilj.

To ne pomeni, da si moraš vsak mesec izplačati enak znesek, ne glede na vse.

Pomeni samo, da ne prepustiš višine svojega osebnega denarja naključju in temu, kar je pač ostalo na računu.

Vsak dober mesec pomeni tudi več zapravljanja

To je zelo človeško.

Dober mesec.

Več prihodkov.

In potem:

»Letos sem res dobro delal, lahko si privoščim.«

In si privoščiš.

Potem pride naslednji dober mesec in si privoščiš še malo.

In čez čas ugotoviš, da si sicer začel precej več zaslužiti, ampak nimaš občutka, da se je tvoje finančno stanje kaj bistveno izboljšalo.

Ker je skupaj s prihodki zrasla tudi poraba.

Ne pravim, da ne smeš uživati v denarju.

Ravno nasprotno.

Mislim, da je eden od razlogov, zakaj sploh želimo več denarja, tudi to, da si lahko kaj privoščimo.

Ampak vsak dodaten evro ni nujno namenjen takojšnji porabi.

Ko pride boljši mesec, lahko del denarja porabiš.

Del daš na stran.

Del nameniš prihodnosti.

Del vložiš v podjetje.

In del lahko preprosto pustiš pri miru.

Tako ti več prihodkov ne prinese samo več stvari.

Prinese ti tudi več možnosti.

Nimaš sistema, ki bi denarju povedal, kam naj gre

In mogoče je to največji problem od vseh.

Denar pride.

In potem nekako sproti rešuješ.

Plačaš, kar moraš plačati.

Kupiš, kar potrebuješ.

Nakažeš sebi.

Plačaš davke.

Nekaj ostane.

Potem pride naslednji mesec in vse skupaj ponoviš.

Če tako delaš, je precej težko dobiti občutek finančnega miru.

Ne glede na to, koliko zaslužiš.

Meni so finance postale veliko bolj preproste, ko sem začel gledati na denar drugače.

Ne kot na en velik znesek, ampak kot na denar, ki ima različne naloge.

En del je za obveznosti.

En del za življenje.

En del za rezervo.

En del za prihodnost.

En del za uživanje.

Ko ima vsak del svoje mesto, se tudi veliko lažje odločaš, kaj lahko narediš z denarjem.

Predvsem: ni ti treba imeti občutka krivde vsakič, ko nekaj zapraviš.

Če veš, da je denar za to namenjen, ga lahko tudi porabiš.

Brez slabe vesti.

Ne potrebuješ nujno več denarja. Mogoče potrebuješ boljši sistem.

To je ena od stvari, ki sem jih pri delu z ljudmi in pri svojem ukvarjanju s financami vedno znova opažal.

Ko nekdo nima občutka, da ima dovolj denarja, je prvi odgovor pogosto:

»Več moram zaslužiti.«

In mogoče res.

Včasih so prihodki dejansko prenizki.

Ampak včasih več denarja ni rešitev.

Če danes ne veš, kam gre 3.000 € na mesec, boš pri 5.000 € morda samo ugotavljal, kam je šlo 5.000 €.

Če pa začneš denar razporejati, še preden ga začneš porabljati, se lahko spremeni nekaj precej pomembnega.

Ne nujno znesek na računu.

Spremeni se občutek.

Veš, kaj imaš.

Veš, kaj te še čaka.

Veš, koliko lahko porabiš.

In veš, da ti ni treba vsak mesec znova ugotavljati, kam je izginil denar.

Zame so urejene finance zato veliko več kot samo preglednica prihodkov in odhodkov.

Gre za to, da ima denar svoje mesto in da ti veš, kaj z njim počneš.

Tudi če si podjetnik.

Morda še posebej, če si podjetnik.