Osebni ali poslovni račun za s.p.? Kaj je dovoljeno in kaj priporočljivo v praksi

To je ena najpogostejših dilem samostojnih podjetnikov, predvsem na začetku poslovanja. Čeprav zakon danes omogoča uporabo osebnega računa tudi za poslovanje, praksa kaže, da to ni vedno najboljša rešitev.

V članku ti pojasnimo:

• kaj pravi zakon,

• kakšna je praksa bank,

• kakšne stroške lahko pričakuješ,

• kako je z AJPES in javnostjo računa,

• ter zakaj lahko osebni račun vpliva tudi na CSD in socialne pravice.

Ali je poslovni račun za s.p. obvezen?

Ne.

Do leta 2015 je moral samostojni podjetnik poslovati prek ločenega poslovnega računa. Po spremembi Zakona o davčnem postopku pa to več ni obvezno.

Danes lahko podjetnik:

• uporablja ločen poslovni račun,
• ali pa uporablja osebni račun tudi za poslovanje.

To pomeni, da zakon samostojnemu podjetniku dopušča uporabo enega samega računa tako za osebne kot tudi za poslovne namene s.p.-ja.

Osebni ali poslovni račun – kakšna je razlika?

Na prvi pogled sta si računa precej podobna, razlike pa se pokažejo predvsem:

• pri banki,
• v registrih,
• pri preglednosti poslovanja,
• in pri dostopu do podatkov.

Osebni račun

Osebni račun je namenjen fizični osebi:

• nakupi,
• položnice,
• osebni prihodki,
• vsakodnevna uporaba.

Poslovni račun

Poslovni račun je namenjen poslovanju:

• prejemanje plačil strank,
• plačevanje poslovnih stroškov,
• računovodstvo,
• davčne obveznosti.

Kako je račun viden v AJPES registrih?

Pri osebnem in poslovnem računu obstaja tudi pomembna razlika glede javnosti podatkov v registrih AJPES.

Poslovni računi podjetnikov so praviloma povezani s poslovnim subjektom in javno vidni v registru transakcijskih računov AJPES, medtem ko osebni računi zaradi varovanja osebnih podatkov niso javno objavljeni.

To pomeni, da je pri poslovnem računu za stranke, partnerje ali druge institucije lažje preveriti podatke podjetnika in njegov račun.

Več o oznakah in vrstah računov pa lahko preverite tudi v registrih AJPES in povezani s poslovnim subjektom.

Kako je v praksi pri bankah?

Čeprav zakon dopušča uporabo osebnega računa za poslovanje, imajo banke pogosto svoja pravila.

Večina bank še vedno priporoča ali zahteva poslovni račun.

Nekatere banke:

• dovolijo poslovanje prek osebnega računa,
• druge zahtevajo spremembo računa v poslovni račun vrste T.

Pomembno je razumeti, da zahteva po odprtju poslovnega računa pri številnih bankah ni nujno določena z zakonodajo, temveč gre predvsem za interno poslovno politiko posamezne banke ter pogoje uporabe njihovih bančnih storitev.

Stroški poslovnega računa

Glavni razlog, da podjetniki pogosto ostanejo na osebnem računu: STROŠKI.

Skupni stroški poslovnega računa lahko hitro znašajo med 15 in 30 € mesečno, kar na letni ravni pomeni tudi več sto evrov stroškov.

Veliko podjetnikov na začetku poslovanja podcenjuje mesečne stroške poslovanja, zato priporočamo tudi članek o najpogostejših napakah podjetnikov; Katere zakone mora poznati vsak samostojni podjetnik, kjer izpostavljamo ravno finančno načrtovanje in skrite stroške poslovanja.

Se poslovni račun vseeno splača?

V večini primerov da.

Poslovni račun prinaša:

• boljšo preglednost,
• lažje računovodstvo,
• manj težav pri davkih,
• bolj profesionalen nastop.

E-bančništvo in poslovanje na daljavo

Danes skoraj vse banke omogočajo:

• spletno banko,
• mobilno aplikacijo,
• elektronsko podpisovanje,
• digitalna potrdila.

Večina podjetnikov danes skoraj vse opravi prek e-banke.

Pri nekaterih bankah potrebuješ:

• digitalno potrdilo,
• pametno kartico,
• generator kode,
• ali mobilno avtentikacijo.

CSD in socialni transferji - zelo pomembno

To je eden najbolj spregledanih vidikov pri uporabi osebnega računa za poslovanje.

Center za socialno delo (CSD) pri pravicah, kot so:

• otroški dodatek,
• subvencija vrtca,
• socialna pomoč,
• državne štipendije,

upošteva predvsem dohodke in premoženje družine.

Pri samostojnih podjetnikih je za izračun praviloma najpomembnejši poslovni rezultat iz davčnega obračuna, ne zgolj stanje ali promet na računu. Kljub temu pa lahko uporaba osebnega računa za poslovanje povzroči dodatna vprašanja ali preverjanja, saj se poslovni in zasebni prilivi med seboj prepletajo.

Pomembno je tudi vedeti, da se določeno premoženje na računih lahko upošteva kot tako imenovani fiktivni dohodek, vendar pri običajnih prihrankih to pogosto nima večjega vpliva na samo višino otroškega dodatka ali drugih pravic.

Najpogostejše napake podjetnikov

• en račun za vse,

• brez evidence stroškov,

• neurejeni podatki za računovodstvo,

• izbira banke samo po najnižji ceni,

• ignoriranje pogojev banke.

Takšne napake lahko podjetniku povzročijo slabši pregled nad poslovanjem, več administrativnih težav, zaplete pri računovodstvu ter nepotrebne stroške ali težave pri poslovanju z banko in državnimi institucijami.

Dobra praksa za samostojne podjetnike

Če želiš dolgoročno urejeno poslovanje:

• odpri ločen poslovni račun,
• loči osebne in poslovne finance,
• uporabljaj e-banko,
• vodi jasno evidenco prihodkov in stroškov.

Predvsem ne glej samo mesečnega stroška računa, ampak koliko časa, stresa in težav ti lahko prihrani.

Za lažje spremljanje poslovanja in stroškov priporočamo tudi uporabo Kalkulatorji in izračuni, kjer najdeš uporabna orodja za izračun davkov, prispevkov in drugih podjetniških obveznosti.

Zaključek

Čeprav zakon samostojnim podjetnikom danes dopušča uporabo osebnega računa tudi za poslovanje, praksa kaže, da je ločen poslovni račun v večini primerov bolj pregledna in dolgoročno varnejša rešitev. Ločevanje osebnih in poslovnih financ namreč podjetniku olajša pregled nad prihodki in stroški, sodelovanje z računovodstvom ter samo organizacijo poslovanja.

Pomembno je tudi, da pri izbiri banke ne gledate zgolj najnižje cene, ampak predvsem kakovost e-bančništva, podporo uporabnikom in prilagodljivost storitev za podjetnike.