Zaprtje s.p.: kaj morate vedeti, preden zaprete podjetje?

Zapreti s.p. je administrativno precej lažje kot zapreti gospodarsko družbo. Toda to še ne pomeni, da je dovolj oddati vlogo za izbris in prenehati poslovati.

Pred zaprtjem je dobro preveriti predvsem, zakaj s.p. zapirate ali je zaprtje sploh potrebno in katere obveznosti bodo ostale tudi po izbrisu iz registra.

To je še posebej pomembno, če imate zaposlene, ste zavezanec za DDV, imate poslovno opremo ali zaloge, neporavnane obveznosti ali nameravate dejavnost nadaljevati v drugi obliki.

Zakaj se podjetniki odločijo zapreti s.p.?

Razlogi so lahko zelo različni. Nekdo se zaposli pri drugem delodajalcu, drugi se upokoji, tretji ugotovi, da dejavnost ni več dovolj donosna. Razlog so lahko tudi zdravstvene ali osebne okoliščine, spremembe zakonodaje ali odločitev, da bo podjetje nadaljevalo poslovanje kot d.o.o.

Toda pri vseh teh primerih zaprtje ni nujno najboljša oziroma edina možnost.

Zaposlili ste se drugje

Če se zaposlite za polni delovni čas, s.p. praviloma ni treba zapreti.

Ker ste v obvezna socialna zavarovanja vključeni že iz naslova zaposlitve, lahko dejavnost še naprej opravljate kot postranski poklic oziroma kot tako imenovani popoldanski s.p.. Pravni status s.p. ostane enak, spremeni pa se podlaga zavarovanja in način plačevanja prispevkov.

Če želite svojo dejavnost še naprej opravljati ob službi, potem je pred zaprtjem smiselno preveriti ali zadostuje samo sprememba zavarovalne podlage.

Odhajate v pokoj

Pri upokojitvi je treba datum prenehanja dejavnosti uskladiti z uveljavljanjem pokojnine.

Za pridobitev pravice do starostne pokojnine je eden izmed pogojev praviloma prenehanje obveznega zavarovanja. To pa ne pomeni, da mora vsak podjetnik ob izpolnitvi pogojev nujno popolnoma prenehati delati. ZPIZ omogoča tudi delno pokojnino, pri kateri samozaposleni ostane v obveznem zavarovanju za krajši čas, najmanj dve uri dnevno oziroma deset ur tedensko.

Če je razlog za zaprtje upokojitev, potem je smiselno najprej preveriti svoj konkreten položaj pri ZPIZ in šele nato določiti datum prenehanja dejavnosti.

Razlog so bolezen, izguba posla ali finančne težave

Pri zdravstvenih, osebnih ali finančnih razlogih je postopek zaprtja enak, lahko pa ima razlog za prenehanje dejavnosti pomemben vpliv na vaše pravice po zaprtju.

To velja predvsem za denarno nadomestilo za brezposelnost.

Samozaposleni namreč do nadomestila ni avtomatično upravičen samo zato, ker je zaprl s.p. Če odjava iz socialnih zavarovanj ni posledica objektivnih razlogov, pravice do nadomestila praviloma ne more uveljaviti.

Med objektivne razloge Zavod RS za zaposlovanje med drugim uvršča dalj časa trajajočo bolezen, insolventnost, stečaj, elementarno nesrečo, večjo materialno škodo, izgubo poslovnega prostora ali izgubo poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje.

Prehajate iz s.p. na d.o.o.

Če boste dejavnost nadaljevali prek d.o.o., s.p. ni vedno smiselno preprosto zapreti in nato odpreti nove družbe.

Zakon o gospodarskih družbah omogoča statusno preoblikovanje podjetnika, pri katerem se podjetje prenese na novo ali že obstoječo kapitalsko družbo. Na družbo lahko tako preidejo pravice in obveznosti, pogodbe, terjatve ter druga pravna razmerja podjetja.

V določenih primerih je lahko tak prenos ob izpolnjevanju pogojev tudi davčno nevtralen. Če je vaš cilj nadaljevati isti posel prek d.o.o., s.p. ne zaprite prehitro. Pred oddajo vloge za izbris najprej preverite ali je za vas primernejše preoblikovanje iz s.p. v d.o.o., pri katerem se lahko poslovanje, pravice in obveznosti prenesejo na družbo na drugačen način kot pri običajnem zaprtju.

Kako poteka zaprtje s.p.?

Če ste se odločili za prenehanje dejavnosti, potem je osnovni postopek precej preprost. Več pozornosti zahtevajo opravila, ki so povezana z izbrisom.

Določite datum zaprtja

Najprej določite, s katerim datumom želite prenehati opravljati dejavnost.

Pred tem preglejte:

• neplačane račune kupcev,
• obveznosti do dobaviteljev,
• pogodbe in naročnine,
• morebitne kredite ali leasinge,
• osnovna sredstva in zaloge,
• obveznosti do zaposlenih,
• stanje davkov in prispevkov.

Pri s.p. se ne izvede likvidacijski postopek, kot ga poznamo pri nekaterih gospodarskih družbah. Zaradi tega je še posebej pomembno, da podjetnik sam pravočasno uredi odprta poslovna razmerja.

Oddajte prijavo za izbris s.p.

Prijavo za izbris iz Poslovnega registra Slovenije lahko oddate:

• elektronsko prek portala SPOT,
• ali osebno na katerikoli točki SPOT.

Vlogo morate vložiti najmanj tri dni pred želenim datumom izbrisa.

Podjetnik je nato iz registra izbrisan tretji dan po vložitvi prijave oziroma na kasnejši datum, ki ga je določil v vlogi. Ta rok določa tudi veljavni Zakon o gospodarskih družbah.

Uredite odjavo iz socialnih zavarovanj

Če ste bili kot samozaposleni vključeni v obvezna socialna zavarovanja, morate urediti tudi odjavo z obrazcem M-2.

Odjavo je mogoče prek sistema SPOT vložiti že v 30 dneh pred datumom izbrisa. Zadnji dan, ko jo lahko prek portala ali točke SPOT še vložite je en dan pred datumom izbrisa. Če tega ne storite pravočasno, morate po izbrisu odjavo urejati neposredno pri ZZZS oziroma po pošti.

Če zapirate popoldanski s.p., potem je treba urediti tudi odjavo zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, za katero se uporablja obrazec M-12.

V 60 dneh oddajte končni davčni obračun

Z izbrisom iz poslovnega registra davčne obveznosti še niso zaključene. Podjetnik, ki preneha opravljati dejavnost med davčnim letom, mora FURS najpozneje v 60 dneh po prenehanju dejavnosti prek eDavkov predložiti davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

V obračun se vključijo podatki od začetka davčnega leta do dneva prenehanja dejavnosti. Če iz obračuna izhaja doplačilo davka, velja tudi rok za njegovo plačilo. Razliko je treba praviloma poravnati v 30 dneh od predložitve oziroma roka za predložitev davčnega obračuna. Podrobnejša pojasnila o davčnih obveznostih ob zaključku dejavnosti najdete na strani FURS »Prenehanje fizične osebe, ki opravlja dejavnost«.

Je pri normiranem s.p. postopek drugačen?

Ne.

Normirani s.p. ni posebna pravna oblika podjetja, ampak način ugotavljanja davčne osnove. Postopek izbrisa iz Poslovnega registra je zato pri normirancu enak kot pri podjetniku, ki uveljavlja dejanske odhodke.

Razlika se pokaže predvsem pri davčnem zaključku poslovanja. Normiranec v končnem obračunu upošteva sistem normiranih odhodkov, podjetnik z dejanskimi odhodki pa mora ustrezno zaključiti poslovne knjige ter preveriti tudi zaloge, osnovna sredstva, amortizacijo in druge postavke.

Kaj pa, če normiranec pozneje ponovno odpre s.p.?

Na tem področju je bila v letu 2026 sprejeta pomembna sprememba.

Novela ZPZR-A, ki velja od 7. marca 2026, je odpravila petletno prepoved ponovnega vstopa v sistem normiranih odhodkov zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti oziroma izstopa iz sistema normiranosti.

To ne pomeni, da lahko vsak ob ponovni registraciji avtomatično postane normiranec. Ob ponovnem vstopu mora izpolnjevati takrat veljavne pogoje za uporabo normiranih odhodkov.

Kaj morate urediti, če ste zavezanec za DDV?

Če ste identificirani za namene DDV, morate ob prenehanju dejavnosti urediti tudi prenehanje DDV identifikacije.

ZDDV-1 določa, da mora davčni zavezanec FURS obvestiti tudi o prenehanju opravljanja dejavnosti. O prenehanju identifikacije za DDV nato odloči davčni organ.

Posebna pozornost je potrebna pri zalogah, opremi in drugem premoženju, pri katerem ste ob nakupu odbijali DDV.

Če takšno blago po prenehanju dejavnosti obdržite, se lahko njegovo zadržanje za namene DDV obravnava kot obdavčljiva dobava. Pred zaprtjem je zato priporočljivo pregledati zaloge in osnovna sredstva ter preveriti ali je treba obračunati DDV oziroma opraviti ustrezne popravke. Kdaj mora s.p. postati zavezanec za DDV?

Kaj pa, če imate zaposlene?

Zaprtje s.p. samo po sebi ne prekine pogodb o zaposlitvi vaših delavcev.

Kadar s.p. preneha poslovati je potrebno zaposlenim pravočasno vročiti odpoved pogodbe o zaposlitvi in urediti vse obveznosti iz delovnega razmerja.

Pri drugih primerih prenehanja delodajalca ZDR-1 predvideva odpoved pogodb zaposlenim po pravilih odpovedi iz poslovnega razloga, z 30-dnevnim odpovednim rokom. Delavcem pripada tudi odpravnina, če so zanjo izpolnjeni pogoji.

Urediti je treba še zadnjo plačo, morebitna nadomestila, regres oziroma sorazmerni del, neizrabljeni dopust, odjavo iz zavarovanj in druge obveznosti, ki izhajajo iz posamezne pogodbe o zaposlitvi.

Če imate zaposlene, zaprtja ne načrtujte samo tri dni vnaprej. Minimalni rok za vložitev izbrisa s.p. in roki, ki izhajajo iz delovnih razmerij, sta dve različni stvari.

Dolgovi z zaprtjem ne izginejo

To je ena najpomembnejših posebnosti s.p.

Samostojni podjetnik ni pravna oseba, ločena od fizične osebe. Če ob zaprtju ostanejo neporavnani dolgovi, z izbrisom iz registra ne prenehajo.

Za obveznosti, ki so nastale pri opravljanju dejavnosti, podjetnik tudi po izbrisu odgovarja z osebnim premoženjem.

Enako velja za terjatve. Če vam stranka na dan zaprtja še ni plačala računa, terjatev zaradi izbrisa s.p. ne izgine. Pravico do nje po prenehanju dejavnosti prevzame podjetnik kot fizična oseba.

Zaprtje s.p. zato ni način za izbris dolgov. Če je podjetnik insolventen oziroma dalj časa ni sposoben poravnavati obveznosti, mora preveriti tudi druge pravne možnosti.

Kaj se zgodi z opremo, vozili in drugim premoženjem?

Če imate v s.p. računalnike, stroje, vozilo, nepremičnine, zalogo ali drugo poslovno premoženje, potem je to področje vredno preveriti še pred zaprtjem.

Po pravilih Zakona o dohodnini se prenehanje dejavnosti v določenih primerih davčno obravnava kot odtujitev sredstev iz podjetja. Zakon pozna izjeme, med drugim pri nekaterih prenosih podjetja in statusnem preoblikovanju, če so izpolnjeni zahtevani pogoji. Več kot ima podjetje premoženja, bolj smiselno je davčne posledice zaprtja preveriti še pred določitvijo datuma prenehanja.

Po zaprtju ne zavrzite poslovne dokumentacije

Izbris podjetja ne pomeni, da lahko izbrišete tudi vse račune, pogodbe in davčne evidence.

Dokumentacijo je treba hraniti skladno s predpisanimi roki. ZDDV-1 denimo za račune praviloma določa najmanj desetletno hrambo po poteku leta, na katero se nanašajo, pri računih, povezanih z nepremičninami, pa najmanj 20 let. Tudi ZDavP-2 določa obveznost hrambe davčno pomembne dokumentacije do poteka predpisanih zastaralnih rokov.

Zato pred zaprtjem poskrbite, da imate urejen arhiv računov, pogodb, obračunov in druge pomembne poslovne dokumentacije.

Še zadnji pregled pred zaprtjem s.p.

Preden oddate prijavo za izbris, preverite:

• ali je zaprtje res potrebno ali lahko s.p. nadaljujete ob zaposlitvi,
• ali je pri prehodu na d.o.o. primernejše statusno preoblikovanje,
• odprte terjatve in obveznosti,
• pogodbe z naročniki in dobavitelji,
• zaposlene in odpovedne roke,
• socialna zavarovanja,
• davčne obveznosti,
• DDV, če ste zavezanec,
• zaloge in osnovna sredstva,
• poslovni račun,
• hrambo poslovne dokumentacije.

Če imate preprost s.p. brez zaposlenih, zalog, večjega premoženja in DDV obveznosti je lahko postopek zaprtja lahko precej enostaven.

Pri podjetniku z zaposlenimi, večjim poslovnim premoženjem, dolgovi ali DDV obveznostmi pa je največ napak mogoče preprečiti prav s tem, da se zaključek poslovanja pripravi še pred oddajo vloge za izbris.

Ali lahko po zaprtju ponovno odprete s.p.?

Da. Izbris s.p. vam sam po sebi ne preprečuje, da bi pozneje ponovno registrirali dejavnost.

Ob ponovni registraciji pa veljajo pogoji in davčna pravila, ki veljajo v tistem trenutku. Če nameravate s.p. zapreti samo za krajše obdobje in ga nato ponovno odpreti je dobro še pred zaprtjem preveriti tudi davčne posledice takšne odločitve. Ob ponovni registraciji dejavnosti si lahko pred tem preberete tudi vodič Kako odpreti s.p. v Sloveniji v letu 2026.

Zaključek

Zaprtje s.p. je administrativno razmeroma preprosto, več pozornosti pa zahtevajo obveznosti pred in po izbrisu. Pred zaprtjem preverite ali je to res najboljša rešitev. Zaposlitev lahko pomeni prehod na popoldanski s.p., pri upokojitvi je treba uskladiti zavarovanje in pokojnino, pri prehodu na d.o.o. pa preveriti možnost statusnega preoblikovanja. Posebej pomembni so še dolgovi in terjatve, davčne obveznosti, zaposleni, DDV ter poslovno premoženje. Dobro načrtovan datum zaprtja vam lahko prihrani precej administrativnih in davčnih zapletov.