5 zmot o dopustu in bolniški za s.p. v letu 2026

Ko ste samostojni podjetnik, dopust in bolniška nista samo vprašanje prostih dni. Vsaka odsotnost lahko vpliva na prihodke, roke, odnose s strankami, plačevanje prispevkov in nadaljevanje poslovanja.

Prav zato se med podjetniki pogosto pojavljajo trditve, kot so:

»S.p. nima bolniške.«

»Če sem bolan, prispevkov ne plačujem.«

»Kot s.p. si lahko dopust vzamem kadar koli.«

»Če me nekaj dni ni, bodo stranke že počakale.«

»Če imam dovolj naročil, finančne rezerve ne potrebujem.«

Nekatere od teh trditev vsebujejo del resnice, vendar lahko napačno razumevanje podjetnika hitro pripelje do finančnih težav ali izgube pravice do nadomestila.

Preverili smo, kaj za samostojne podjetnike dejansko velja v letu 2026.

Zmota: "S.P. nima bolniške."

To ne drži.

Samostojni podjetnik je vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje in ima lahko pravico do bolniškega staleža ter do denarnega nadomestila zaradi bolezni, poškodbe, nege družinskega člana in nekaterih drugih razlogov.

Pomembna razlika v primerjavi z zaposlenim je predvsem v tem, kdo krije odsotnost.

Pri bolezni ali poškodbi, ki ni povezana z delom, prvih 30 delovnih dni bolniške praviloma bremeni samostojnega podjetnika. To pomeni, da v tem obdobju praviloma še ne prejema nadomestila od ZZZS.

Od vključno 31. delovnega dne lahko nadomestilo preide v breme ZZZS. Pri nekaterih drugih razlogih odsotnosti lahko pravica do nadomestila nastopi že prej.

Bolniška za s.p. torej obstaja, vendar je treba računati, da v prvih 30 delovnih dneh izpad prihodka praviloma nosi podjetnik sam. Poslovni stroški in druge obveznosti medtem tečejo naprej, zato je finančna rezerva še posebej pomembna.

Kako s.p. uveljavlja bolniško?

Začasno nezmožnost za delo ugotovi osebni zdravnik, ki izda elektronski bolniški list oziroma eBOL.

Ko bolniška preide v breme ZZZS, mora samostojni podjetnik vložiti zahtevek za neposredno izplačilo nadomestila. Od 1. aprila 2026 se zahtevek praviloma odda elektronsko prek portala SPOT. V imenu podjetnika ga lahko odda tudi pooblaščeni računovodski servis.

Kaj je OPSVZ?

OPSVZ je obračun prispevkov za socialno varnost za samozaposlene oziroma redne s.p.-je. FURS predizpolnjen obračun praviloma pripravi v eDavkih do 10. dne v mesecu za pretekli mesec.

Če so podatki pravilni, dodatna oddaja ni potrebna. Če je bil podjetnik na bolniški in odsotnost ni pravilno upoštevana, je treba obračun ustrezno popraviti najpozneje do 15. dne v mesecu. To običajno uredi računovodja.

Več o mesečnih obveznostih in prispevkih si lahko preberete v pregledu davkov in prispevkov za s.p.

Aktualno v letu 2026

Od 27. maja 2026 veljajo strožja pravila glede pravočasnega obveščanja zdravnika.

Zavarovanec mora razlog za začasno zadržanost od dela osebnemu zdravniku sporočiti na dan nastanka razloga oziroma najpozneje prvi naslednji delovni dan zdravnikove ambulante.

Če tega ne stori pravočasno, zdravnik bolniške praviloma ne more preprosto odpreti za nazaj.

To velja tudi za samostojnega podjetnika. Dejstvo, da nima klasičnega delodajalca, ne pomeni, da lahko bolniško uredi šele po nekaj dneh.

Zmota: "Če sem bolan, prispevkov ne plačujem."

Tudi ta trditev je preveč poenostavljena.

Odprta bolniška sama po sebi ne pomeni, da podjetniku prenehajo vse obveznosti glede prispevkov.

Pomembno je:

• koliko časa traja bolniška,
• kdo krije nadomestilo,
• ali je obračun prispevkov pravilno pripravljen,
• ali so obveznosti do FURS poravnane.

V prvem obdobju bolniške prispevke praviloma še vedno krije podjetnik sam.

Ko bolniška preide v breme ZZZS, se način obračuna spremeni, vendar mora podjetnik še vedno poskrbeti, da so podatki pravilno oddani in kasneje preveriti, kako so bili prispevki za čas odsotnosti obračunani.

Kaj določa interventna zakonodaja?

Za samostojne podjetnike je pomembna tudi interventna zakonodaja na področju zdravstva.

Zato je smiselno pred daljšo odsotnostjo preveriti:

• ali so prispevki poravnani,
• ali je eBOL pravilno izdan,
• ali je treba oddati zahtevek prek portala SPOT,
• ali je obračun prispevkov pravilen.

Zmota: "Kot s.p. si lahko dopust vzamem kadar koli."

Samostojni podjetnik si dopust organizira sam, vendar se poslovne obveznosti med odsotnostjo ne ustavijo.

Pred dopustom je zato smiselno pravočasno urediti odprta naročila, izdati račune za opravljeno delo, obvestiti stranke in preveriti prihajajoče obveznosti. Prispevki, najemnina, naročnine, obroki in drugi stroški namreč tečejo naprej tudi takrat, ko podjetnik ne dela.

Če nameravate med odsotnostjo občasno delati z druge lokacije, preverite tudi, kdaj so nastanitev, internet in pot lahko poslovni strošek.

Dopust je za s.p. zato prost predvsem organizacijsko, ne pa nujno tudi finančno.

Ali ima s.p. zakonsko pravico do letnega dopusta?

Samostojnemu podjetniku zakon ne določa števila dni dopusta, nadomestila za čas odsotnosti ali regresa. Za razliko od zaposlenega namreč ni v delovnem razmerju, zato si odsotnost od dela organizira sam.

Dopust ni isto kot bolniška

Če podjetnik med načrtovanim dopustom zboli, lahko ob izpolnjenih pogojih uveljavlja bolniški stalež.

Vendar mora pravočasno kontaktirati osebnega zdravnika in upoštevati njegova navodila.

Načrtovana odsotnost se ne spremeni samodejno v bolniško. Za bolniški stalež morajo obstajati zdravstveni razlogi, ki jih ugotovi zdravnik.

Če želi podjetnik med bolniško odpotovati ali zapustiti kraj bivanja, naj to predhodno preveri z zdravnikom.

Zmota: "Če me nekaj dni ni, bodo stranke že počakale."

Nekatere bodo. Druge ne bodo.

Stranka običajno ne pričakuje podrobnosti o zdravstvenem stanju podjetnika. Pričakuje pa informacijo ali bo dogovorjeno delo opravljeno pravočasno.

Pred daljšo odsotnostjo je koristno urediti tudi poslovne dokumente, gesla, dostope in varnostne kopije. Pri tem vam lahko pomaga naš vodič za mini digitalno čiščenje poslovanja.

Če podjetnik brez pojasnila preneha odgovarjati, lahko stranka domneva, da:

• je pozabil na naročilo,
• ni zanesljiv,
• ne bo izpolnil dogovora,
• želi prekiniti sodelovanje.

Zato je bolje poslati kratko obvestilo:

Zaradi nepričakovane odsotnosti bo izvedba trajala nekoliko dlje. Nov predvideni rok je 14. avgust. Hvala za razumevanje.

Diagnoze ali drugih osebnih podrobnosti ni treba razkrivati.

Kaj urediti pred dopustom?

Pred načrtovano odsotnostjo je smiselno urediti:

• obvestilo rednim strankam,
• samodejni odgovor na elektronsko pošto,
• realne roke izvedbe,
• izdajo pripravljenih računov,
• plačilo zapadlih obveznosti,
• pooblastilo računovodji ali sodelavcu,
• pregled odprtih naročil.

Če ima podjetnik spletno trgovino, rezervacijski sistem ali podporo uporabnikom, mora določiti tudi, kdo bo v času odsotnosti obravnaval nujna vprašanja, naročila ali reklamacije.

Kaj pa delo med bolniško?

Med bolniško podjetnik ne bi smel nadaljevati običajnega opravljanja dejavnosti, kot da je popolnoma zdrav.

Opravljanje pridobitnega dela med bolniškim staležem lahko vpliva na pravico do nadomestila.

Kratek organizacijski odgovor stranki sicer ni nujno enak običajnemu opravljanju dejavnosti, vendar podjetnik med polno bolniško ne sme delati v običajnem obsegu. Če je sposoben delati le del dneva, lahko z zdravnikom preveri možnost bolniške za krajši delovni čas.

Zmota: "Če imam dovolj naročil, finančne rezerve ne potrebujem."

Veliko naročil še ne pomeni, da ima podjetnik dovolj denarja za obdobje odsotnosti. Naročilo ni enako plačilo.

Pri načrtovanju odsotnosti zato ni pomembno samo, koliko dela imate, temveč tudi, kdaj bodo izdani računi dejansko plačani. Več praktičnih nasvetov najdete v članku o poletni likvidnosti in denarnem toku.

Podjetnik ima lahko poln urnik za naslednje tri mesece, vendar še vedno nima dovolj razpoložljivih sredstev za plačilo prispevkov, davkov in drugih obveznosti, če nekaj tednov ne more delati.

Bolniška je za s.p. predvsem likvidnostno tveganje, saj prvih 30 delovnih dni praviloma bremeni podjetnika.

Kolikšna naj bo rezerva?

Enotnega zneska ni, ker se stroški in stabilnost prihodkov med dejavnostmi razlikujejo.

Kot izhodišče lahko podjetnik razmisli o rezervi, ki pokrije najmanj:

• tri mesece osebnih življenjskih stroškov,
• tri mesece osnovnih poslovnih stroškov,
• prispevke in davčne obveznosti,
• morebitne stroške nadomeščanja.

Večja rezerva je še posebej pomembna pri dejavnostih, kjer je prihodek v celoti vezan na osebno delo podjetnika.

To velja predvsem za:

• svetovalce,
• frizerje in kozmetike,
• fotografe,
• fizioterapevte,
• obrtnike,
• monterje,
• izvajalce na terenu,
• samostojne ustvarjalce.

Rezerva ni samo denar

Poslovna stabilnost vključuje tudi:

• urejeno dokumentacijo,
• nadomestnega izvajalca,
• dostop računovodje do nujnih podatkov,
• jasno evidenco projektov,
• varno shranjena gesla,
• navodila za nujne primere.

Zaključek

Samostojni podjetnik lahko sam odloča, kdaj bo delal in kdaj si bo vzel dopust. Hkrati pa sam nosi velik del finančnega in organizacijskega tveganja svoje odsotnosti.

Bolniška za s.p. obstaja, vendar praviloma ne pokrije takojšnjega izpada prihodkov. Dopust je mogoč, vendar si ga mora podjetnik financirati sam. Prispevki, davčni roki in poslovne obveznosti pa se zaradi odsotnosti ne ustavijo samodejno.

Najboljša zaščita so zato pravočasna prijava bolniške, urejen obračun prispevkov, jasna komunikacija s strankami ter dovolj velika finančna in organizacijska rezerva.

Informacije v članku so splošne in informativne narave. Konkretna pravica do bolniškega staleža, višina nadomestila in obračun prispevkov so odvisni od razloga odsotnosti, zavarovalne podlage in okoliščin posameznega primera.